SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka
V septembru se spominjamo obletnice smrti Lojzeta Slaka, ki je z zlatimi črkami zapisan ne samo v slovenski glasbeni zgodovini, ampak v splošnem ljudskem spominu. Ni ga Slovenca, ki se v zadnjih petih desetletjih ne bi kdaj na svatbi, veselici ali drugem dogodku zavrtel ob kateri od Slakovih viž. Ob obletnici smo se zato odločili predstaviti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči, ki so ga odprli leta 2018.
Muzej se nahaja v prostorih nekdanje osnovne šole in obsega 350 m2 razstavnih površin. V njem me je sprejela Ljudmila Bajc, vodja muzeja. Pogovor sva začela ob opisu prostora, v katerem sva se nahajala, in Ljudmila je povedala, da se je »občina zaradi prostorske stiske v stari šoli odločila za izgradnjo nove osnovne šole, v obstoječih prostorih pa so sklenili, da se poklonijo dvema velikima imenoma občine – Lojzetu Slaku in Tonetu Pavčku. Kot zanimivost naj povem, da sta oba umrla v mesecu septembru istega leta, le tri tedne narazen.«
Trenutno se v muzeju nahaja samo razstava o Lojzetu Slaku, medtem ko je razstava o Tonetu Pavčku v dislocirani enoti v njegovi rojstni vasi Šentjurij na Dolenjskem, kjer je sredi vasi Pavčkov dom. V muzeju načrtujejo, da se bo razstavi Lojzeta Slaka v letu 2023 pridružila še stalna zbirka Toneta Pavčka, ki bo prav tako sodobno in interaktivno zasnovana.
SODOBEN PRISTOP
Pri načrtovanju muzeja so sledili trendom muzejskega oblikovanja in postavitve.
- »Muzej je postal majhen kulturni otok, saj se pri nas izvaja vrsta dejavnosti, prireditev: pripravljamo fotografske razstave, prihajajo razne televizije, ki naš muzej uporabijo za sceno, dobro sodelujemo s tukajšnjim vrtcem, osnovno šolo, tudi drugimi društvi, imeli smo celo že poroko v muzeju, tako da je prostor in ambient primeren za res široko paleto kulturnih prireditev.«
Razstavo je s strokovne plati pripravil Dolenjski muzej iz Novega mesta, vse razstavljene Slakove stvari pa je družina Slak dala v najem občini za 30 let.
Ob vstopu v muzej me je najprej presenetil obseg razstave, saj zagotovo spada med večje. Obiskovalec se lahko poda na raziskovanje in spoznavanje življenja ter dela Lojzeta Slaka po lepo razvrščeni časovnici, lahko pa se tudi poljubno sprehodi med razstavljenimi elementi.
Predstavljeni so začetki Lojzetovega ukvarjanja z glasbo, nekaj fotografij in besed je namenjenih njegovi primarni družini, sledi razčlenitev celotnega glasbenega obdobja, kjer so popisani vsi glasbeni dogodki z letnicami in kraji, razstavljene so fotografije – od dolenjskih gričev pa do fotografij s turnej po ZDA, obiskovalec ima priložnost videti kopico inštrumentov in predmetov, ki jih je Lojze Slak uporabljal ali pa so bili v njegovi lasti. Stene so polne različnih priznanj in pohval, ne manjka niti kopica plaket …
- Razstava je postavljena tako dobro, da so dobili tudi stanovsko nagrado Slovenskega muzejskega društva Valvasorjev nagelj za leto 2018.
Posebno mesto v muzeju ima tako imenovana zlata stena, kjer so razstavljena in zbrana priznanja pa tudi vse srebrne, zlate, platinaste in diamantne plošče za število prodanih plošč. Človeku se ob teh številkah in uspehih zdi skorajda nemogoče, da je nekdo v tistih časih dosegel tak uspeh in požel tolikšno slavo.
Zanimive so Slakove originalne harmonike, kot posebnost pa je iz njegove hiše v Ljubljani v muzej prenešeno pohištvo iz vadbene sobe – gre za stilizirano kmečko sobo, kjer je ansambel vadil.
Posebno mesto ima mediateka z nekaj zasloni na dotik, kjer lahko iščemo želene skladbe, v digitalni obliki so na ogled vsi časopisni članki, ki so jih vsa ta leta vestno zbirali člani Slakove družine in so na ogled v digitalni obliki. Pregledovanje starejših zapisov o Slaku zna biti res zanimivo! Za bolj glasbeno navdahnjene obiskovalce so na voljo tudi notni zapisi skladb, posebno steno pa krasijo besedila o razvoju harmonik.
AKTIVNO VKLJUČITI OBISKOVALCE
Posebnost tega muzeja je odrsko-glasbeni nastop, s čimer želijo obiskovalce povabiti k aktivnemu sodelovanju na razstavi. »Naš muzej je interaktiven, pa ne samo v smislu, da lahko obiskovalci mnoge informacije pridobijo na različnih zaslonih, ampak ker imamo v sredi razstavnega prostora tudi oder in pod njim prostor za cca 80 ljudi. Z odrom smo želeli poudariti, da je bil Lojze Slak celo življenje na odru in enostavno nismo mogli biti muzej brez odra. Je pa ta oder tudi prostor, kjer izvajamo harmonika šov, ki je ena največjih atrakcij ob obisku muzeja. Namenjen je dvema stvarema: predstavitvi inštrumenta – harmonike, saj sta na odru na voljo vedno dve harmoniki, da lahko prav vsak obiskovalec preizkusi, kako je igrati harmoniko, se z njo fotografira …; 
kdor igranje harmonike tudi obvlada, pa lahko posname svoj videospot. Harmonikarji si lahko izberejo eno od šestih Slakovih skladb, ki jo želijo odigrati, in imajo možnost, da se njihovo igranje na odru ob spremljavi melodije v ozadju s pomočjo kamer res posname kot pravi videospot. Poleg harmonikarjev na oder vedno povabimo tudi druge ljudi, da se pridružijo s petjem in so tako del videospota. Pred nastopom posamezniki na zaslon vpišejo svoj elektronski naslov, kamor jim nato pošljemo posnetek.V POČASTITEV DVEH VELIKIH IMEN OBČINE MIRNA PEČ
Pri vprašanju, kako bi opisala namen tega muzeja, je Ljudmila najprej izpostavila, da so muzej postavili predvsem z namenom, da se ohranja zapuščina teh dveh pomembnih častnih občanov Mirne Peči.»Vendar to ni naš edini cilj in namen tega muzeja; trudimo se namreč v zgodbo muzeja vključiti čim več lokalnega prebivalstva. 
- V prvem nadstropju iste stavbe je na ogled posebna razstava Čebelji svet, kjer stoji interaktivni paviljon, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za promocijo svetovnega dneva čebel leta 2016. Osrednji element predstavlja lesena kupola v obliki satovja, opremljena s fotografijami in zasloni na dotik, kjer lahko obiskovalci spoznavajo svet čebel. S tem jih ozaveščajo tudi o pomembnosti čebel kot enega glavnih opraševalcev pri nas.
Ko je beseda nanesla na obiskovalce, je Ljudmila priznala, da jih je obisk in pozitivno presenetil, saj je v času dobrih dveh let in pol ob vseh zaprtjih in omejitvah muzej vseeno obiskalo več kot 23 tisoč ljudi. Prihajajo iz vseh krajev Slovenije in tudi iz tujine – npr. iz nemško govorečih dežel, mnogi obiskovalci so izseljenci iz Avstralije, ZDA, pa tudi drugi obiskovalci iz Evrope. »Še poseben naval se je zgodil letos ob začetku poletja, ko so se odprle tudi kulturne ustanove, in letošnji poletni čas je pri nas res dobro zaseden. Če iščemo v tej nesrečni koroni tudi kaj pozitivnega, mi sami zaznavamo veliko večji obisk družin v zadnjem letu in pol, kar pomeni, da je res več ljudi naokoli po Sloveniji in načrtujejo, kaj se da videti in spoznati tudi v Sloveniji.«
M. Erjavec, Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. (Na obisku), v: Ognjišče 9 (2021), 76-78.
