V čipke so vklekljane vrednote

(ob obletnici ustanoviteljice) Poleg etnološke zgodbe o neprecenljivi dediščini idrijskega klekljanja idrijske čipke pripovedujejo tudi zgodbo o tradicionalnih vrednotah, ki jih privzgaja rokodelstvo. Bili smo na obisku v Čipkarski šoli Idrija, kjer klekljanje nepretrgoma učijo že od leta 1867.

V idrijski rudnik živega srebra so hodili delat različni evropski strokovnjaki – z njimi so prihajale njihove družine in najverjetneje so prav njihove žene v Idrijo prinesle znanje klekljanja. Najstarejši pisni vir, ki omenja klekljanje na Idrijskem, je iz leta 1696.
Idrija je bila v tistih časih (kljub svetovnemu slovesu rudnika) vendarle precej odmaknjen kraj. Znanje klekljanja se je razvijalo izolirano, se oblikovalo in dopolnjevalo. Idrijske klekljarice so bile zelo iznajdljive in prilagodljive. Iskale so nove rešitve in načine te rokodelske umetnosti, zato že konec 19. stoletja (na podlagi arhivskih virov) govorimo o idrijski čipki kot blagovni znamki.
»Idrijska čipka je narejena iz več različnih tehnik klekljanja. Prva tehnika, ki se je prodajala pod imenom idrijska čipka, je bila idrijska čipka, klekljana v tehniki širokega risa. Zanimivo pri klekljanih čipkah je, da so žive, da se spreminjajo, ker se močno prilagajajo. Tudi idrijska čipka se je prilagajala – če je bil njeno prvotno izvozno središče severnoevropski trg, se je v času pod italijansko oblastjo trg preselil na italijansko tržišče, ki se mu je idrijska čipka prilagodila. To je obdobje, ko se je začela razvijati tehnika idrijskega risa. Kar ne pomeni, da so bile ostale tehnike zanemarjane, a široki in idrijski ris sta najbolj prepoznavni tehniki,« pojasni Metka Fortuna, vodja šole. V čipkarski šoli pa se seveda učijo še številnih drugih tehnik klekljanja.

KLEKLJAMO VREDNOTE
Ko se sprehodim po idrijskih ulicah, me ob prehodih za pešce pozdravijo vzorci čipk. V stavbi Ljudske šole v Idriji domuje Čipkarska šola, ki nepretrgoma deluje že od leta 1867. Takrat jo je v Idriji ustanovilo trgovsko ministrstvo na Dunaju, in danes je to najstarejša neprenehoma delujoča čipkarska šola na svetu.
Danes na čipkarski šoli v Idriji poučujejo otroke in odrasle. Poučevanje otrok je posebna javna služba za otroke in mladino, ki jo izvajajo po pooblastilu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Vsako leto imajo v program vključenih več kot 450 otrok, starih od 6 do 15 let. Gre za prostočasno dejavnost, vključi se, kdor želi. Zanimivo je, da se klekljanja uči tudi kar 20 % dečkov. Klekljanje ni le učenje rokodelske veščine, ampak je metoda, s katero otrok razvija svojo osebnost. Pomembno je, da vidi rezultat dela, ki ga opravi s svojimi rokami. »Čipkarska šola ni zgolj učenje klekljanja. Učenje rokodelskega znanja je vedno tudi šola vztrajnosti, natančnosti, potrpežljivosti. Skratka, vseh življenjsko pomembnih vrednot. Trudimo se, da te vrednote ohranjamo in ozaveščamo: da je vredno. Klekljanje je pri otrocih pomembno tudi zaradi motoričnega razvoja,« poudari moja sogovornica Metka Fortuna.

VRHUNSKO ZNANJE
Po osnovni šoli dekleta pot življenja pogoste zanese kam drugam, nekaj pa jih ostaja in nadaljujejo s klekljanjem tudi v srednji šoli. To so učenke na višku svojega klekljarskega znanja, zato jih obdržijo, čeprav so srednješolke, vsakih nekaj let pa imajo tudi kakšno študentko. Ta dekleta klekljajo mojstrovine idrijske čipke.
Najboljše klekljarice so vključene v eksperimentalno klekljarsko skupino, poseben program izobraževanja za odrasle. Klekljarice dobijo nedokončan izris, osnovne smernice, potem pa same poskrbijo, da nastane celovit izdelek. Rešitve seveda iščejo v okviru tehnik idrijske čipke.

IZOBRAŽEVANJA ZA ODRASLE
Največ odraslih obiskuje enodnevne delavnice klekljanja, ki jih izvajajo trikrat na leto. Metka Fortuna pove, da jih je covid razsvetlil, od epidemije naprej namreč te delavnice izvajajo tudi na daljavo. Pred obdobjem covida so potekale le v živo, med epidemijo le na daljavo, sedaj pa v obeh oblikah, saj je za delavnice na daljavo velik interes ne zgolj iz Evrope, pač pa iz vsega sveta.