Prenova Frischaufovega doma na Okrešlju

November 2019 je bil zelo žalosten mesec za Planinsko društvo Celje Matica, ki upravlja s planinskim domom pod imenom Frischaufov dom na Okrešlju. To je bila že tretja planinska koča, ki je v Sloveniji zgorela v razmeroma kratkem obdobju. Pri Planinskem društvu Celje Matica so utrpeli požar v dveh – pogorel je že omenjeni dom na Okrešlju ter tudi Kocbekov dom na Korošici. Tretji požar je bil na Mozirski koči na Golteh, katere obnovo prav tako končujejo.

Ob mojem obisku na Okrešlju me je pričakal predsednik Planinskega društva Celje Matica Brane Povše. Ob mojem opažanju, da je pa sedaj že precej za videti in da podoba celotnega projekta že daje bolj vesele obrise, je odvrnil, da bodo najbolj veseli, ko bo končano in bodo dom lahko dali v uporabo planincem in obiskovalcem te točke. »Se strinjam,« povzame, »da je bil tisti novembrski mesec leta 2019 res zelo žalosten. Je pa treba vedeti, da smo bili v to zgodbo vrženi že z izkušnjo ukvarjanja s pogoriščem na Korošici, kjer smo že razmišljali, kako pristopiti k obnovi, kako urejati papirje in podobno. Tako da nas je novica o požaru na Okrešlju doletela med delom in načrtovanjem, kako obnoviti dom na Korošici. To je bil res šok. Čeprav se je kaj kmalu, že ob čiščenju pogorišča, pokazal prvi žarek optimizma in upanja.« S tem je predsednik društva mislil na čistilno akcijo po požaru, ko se je iz cele Slovenije pripeljalo več kot 50 prostovoljcev, da bi pomagali pri čiščenju pogorišča. »Presenečeni smo bili nad odzivom ljudi in takrat smo opravili zelo pomembno delo, da smo še pred zimo uspeli počistiti vso škodo po požaru.«

POGOREL PRAVKAR OBNOVLJEN DOM
Ob analizi vzroka požara je bilo ugotovljeno, da je ogenj povzročila napaka na električni napeljavi. Ob žalostnem dejstvu, da je koča pogorela, je bilo še bolj boleče to, da so ravno v letih pred požarom vložili več kot sto tisoč evrov v obnovo strehe ter notranjih prostorov in se tako nadejali, da je dom prenovljen za nadaljnjih 20 let.
»Kaj hitro smo se odločili, da bomo najprej pristopili k obnovi doma na Okrešlju, saj smo se zavedali, da je na Korošici obnovo še veliko težje izpeljati, hkrati je tisti dom nekoliko manj obiskan kot ta na Okrešlju.«
V zimskem času so se takoj lotili načrtovanja obnove in nadomestne gradnje. »Razpisali smo natečaj za arhitekturne rešitve in pridobili tri prijavljene načrte. Odločili smo se za to, kar vidite tudi tukaj pred nama. Odzivi so bili različni – že takrat kot tudi sedaj. Sam bi povzel, da je večini zgradba in videz všeč, se pa o okusih menda ni vredno prerekati. Nam se zdi, da je zgradba načrtovana in zasnovana na način, da res ustreza temu okolju, kamor je postavljena, po videzu in tudi po uporabljenih materialih.«

ARHITEKTURNA IN IDEJNA ZASNOVA
Nadomestna gradnja objekta – planinskega doma na Okrešlju je trenutno najpomembnejši in najobsežnejši projekt Planinskega društva Celje Matica. Želja planinskega društva je bila, da bi novi objekt ekološko in energetsko predstavljal čim manjši vpliv na okolje in se kar najbolj zlival z naravnim okoljem Okrešlja. Zaradi tega je bil zasnovan s posebnim poudarkom na snovni in energetski učinkovitosti ter rabi obnovljivih virov, zato bo šlo za skoraj ničenergijski planinski dom.
O novem Frischaufovem domu na Okrešlju lahko tako rečemo, da je moderna, sodobna in ekološko varčna koča, ki bo zadostila vsem novodobnim smernicam in trendom gradnje koč v Alpah. Projektant, podjetje Kultivator, je pri snovanju koče sledil osnovnemu vodilu, da se dom postavi na mestu starega doma in na način, da bo zaobjel pogled na mogočne gore, ki ga obkrožajo.
Koča je zgrajena iz opeke in lesa. Zidano pritličje je naslonjeno na skalnati rob terena. Zgornji del koče bo lesen. Sama koča bo imela poleg pritličja še dve nadstropji s sobami in skupnimi ležišči v mansardi.

OTEŽENI DELOVNI POGOJI
Po pridobitvi vseh papirjev in gradbenih dovoljenj so se v poznem poletju 2020 že lotili gradbenih del. S pomočjo Slovenske vojske so na Okrešelj pripeljali vso potrebno mehanizacijo za rušilna in gradbena dela, v začetku septembra so postavili temeljni kamen in dela so se začela.
Gradbena dela otežuje nedostopnost, saj je treba vso gradbeno mehanizacijo in material prepeljati s tovorno žičnico ali s helikopterjem. Drugo težavo predstavlja vreme in dejstvo, da je poletna sezona, ko je sploh možno izvajati gradbena dela, zelo kratka. »Če pojasnim, smo letos v začetku junija na delovišču še imeli sneg. V takih razmerah je ta dela težko izvajati, kar je vplivalo tudi na precejšnjo podražitev investicije. K temu je pripomogla epidemija koronavirusa, pa nato visoke podražitve gradbenega materiala in storitev, tako da se je načrtovani znesek investicije v višini okrog milijona evrov povečal za vsaj 50 odstotkov, zato smo tudi v velikih škripcih glede financiranja novogradnje.«

TRENUTNA FAZA
»Dela na zunanjosti objekta so bolj ali manj končana, z izjemo nekaj malenkosti, ki jih bo treba opraviti ob koncu. V notranjosti so bila v lanskem letu uspešno opravljena elektroinštalacijska dela, zdaj pa izvajajo dela na vodovodni napeljavi, ogrevanje ter prezračevanje.« Gotovo je za večino obiskovalcev in planincev najpomembnejše vprašanje, kdaj bodo lahko vstopili v novi dom. Glede tega je še nekaj negotovosti, saj se ob izkušnjah preteklih treh let predsednik društva zaveda, da so lahko napovedi precej nehvaležne. Kljub temu je dejal: »Ob dobrem razpletu z vremenom, s potekom dela in predvsem tudi s financiranjem bi si srčno želeli in upamo, da bo dom odprt konec junija naslednje leto. Prizadevali si bomo, da letos opravimo čim več dela in priprav, da bi naslednje leto ostala samo namestitev notranje opreme.«
Postojanka je sprejela več kot 25.000 obiskovalcev na leto. »Glede na prenovljeno podobo in zmogljivosti doma ter zanimanje planincev upamo, da jih bo v prihodnje še več. V novi koči bo 48 ležišč, v jedilnici pa bo prostora za 60 ljudi, prav toliko tudi na letni terasi. V koči bo tudi večnamenski prostor, namenjen različnim dejavnostim in dogodkom, kot so na primer seminarji in izobraževanja.«
Ob obnovi je bilo na Okrešelj prepeljanih za okoli 100 ton materiala in opreme – večji del s pomočjo helikopterja Slovenske vojske, ostalo pa s tovorno žičnico. Tovorna žičnica ob enem prevozu lahko prepelje dobrih 300 kg, tako da je bilo opravljenih več kot 350 prevozov z žičnico, ki za razdaljo 920 m potrebuje dobrih 15 minut. V Planinskem društvu Celje Matica so izjemno hvaležni za vsak opravljen helikopterski prevoz, saj brez pomoči Slovenske vojske ne bi zmogli na gradbišče prepeljati strojev in večjega gradbenega materiala.

M. Erjavec, Na obisku, v: Ognjišče 7 (2023), 74-76.