SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Skavtska hiša
(ob odprtju) Z Nejcem Kurbusom, načelnikom Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), sva se srečala pred hišo – pred prvo skavtsko hišo v Štepanjskem naselju v Ljubljani. In imela kaj videti. Popeljal me je po časovnici ideje in zasnove, ki sta pripeljali do prave hiše, ogledal pa sem si tudi dejanske prostore, ki ob vseljevanju opreme počasi dobivajo svojo končno podobo.
Nejc je zgodbo o skavtski hiši začel s spominom na vse dosedanje lokacije, kjer je skavtska organizacija imela svoje prostore. Gotovo se bo kdo še spomnil, kako je v 90-ih letih kdaj pokukal v kletne prostore na Metelkovi ulici 1 v Ljubljani, ki jih je skavtska organizacija dobila v brezplačen najem od ljubljanske nadškofije.
Dobro delo skavtske organizacije predvsem na vzgojnem področju je pripeljalo do tega, da se je skavtska organizacija v Sloveniji zelo razširila, in skavti so si morali poiskati nove prostore. Našli so jih pri jezuitih pri sv. Jožefu, na Ulici Janeza Pavla II. »Z jezuiti smo vedno v dogovoru podaljševali naše najemne pogodbe, se je pa v tem obdobju tudi pri jezuitih v skladu z njihovimi načrti in željami začela izvajati prenova celotne stavbe. Tako smo že po letu 2017 počasi vedeli, da bo treba iskati novo lokacijo.«
IDEJNA ZASNOVA
Prostor in njegovo zgodbo je načrtoval arhitekt Jernej Girandon, ki je o zasnovi skavtske hiše povedal:
»Poleg uporabe čim bolj naravnih materialov sem našo Skavtsko hišo poskusil narisati takšno, kot se mi zdi organizacija – zelo heterogeno. Skavtsko organizacijo namreč vidim kot skupek zelo različnih skupin, ki se v različnih smereh trudijo za isto stvar. Ta različnost nam daje zagon. Ker je skavtska hiša namenjena srečevanju in načrtovanju različnih manjših delovnih skupin na državni ali lokalni ravni, je hiša po prerezu zelo strukturirana, a je vse skupaj vseeno en prostor. Drugo pomembno sporočilo, ki sem ga želel dati z zasnovo, pa je odpiranje navzven, o čemer zelo jasno govori parter hiše.«
Ob tem je Nejc pojasnil idejo, da združijo pod eno streho funkcionalni del, da bo hiša res služila vsej razpršenosti skavtskih dejavnosti – da bodo torej pod eno streho imeli prostore za delo, skladišče, družabni prostor. Predvsem skladišče je pomembno za njihovo delovanje, saj si želijo imeti vso opremo na enem mestu, kar pride zelo prav ob izposoji opreme lokalnim enotam – stegom oziroma v primerih, ko gredo na pomoč civilni zaščiti, da lahko na enem mestu poberejo opremo in že hitijo na teren.
Poleg kletne etaže in pritličja ima hiša tudi dve odprti nadstropji. V prvem so pisarne, sanitarije, majhna kuhinja, sejna soba za srečanje skupin, v drugem nadstropju oz. mansardi pa je predvidena kapela s prostorom, ki bo namenjen odmiku.
»Za nas skavte je pomembno, da zasnova hiše kaže odprtost; zato so vgrajena velika okna, tudi steklena vrata, ki se na obeh straneh dajo odpreti in se dobesedno v obe smeri lahko sprehodiš skozi hišo. Kot drugo hiša spominja na kozolec, ker je to nekaj tradicionalno slovenskega. In kot tretje nas seveda po svoji obliki spominja na skavtski šotor. Vseskozi smo imeli pred sabo željo, da hiša izraža to, kar skavti smo in kar skavti živimo. Navsezadnje se to vidi tudi v večinski uporabi naravnih materialov.«
Nejc je bil v tistem času član izvršnega odbora ZSKSS, kjer so si tudi ob pobudi s terena začeli zastavljati vprašanja o selitvi na novo lokacijo. »V tistem času smo rešitve iskali res na široko – od iskanja novih najemnih prostorov do iskanja parcel in gradnje, bile so možnosti, da bi prevzeli kakšno staro stavbo in jo prenovili. Celoten načrt se je konkretneje premaknil leta 2018, ko smo se glede na cene najemnin in vsesplošno draginjo na področju nepremičninskega trga začeli pogovarjati, kako bi pristopili k reševanju naše prostorske situacije. Opravili smo precej kompleksno analizo pri naših prostovoljcih glede njihovih navad in potreb, glede dostopanja do lokacije skavtskih prostorov, njihovih želja ... Na tak način smo dobili nek strnjen seznam bolj in manj pomembnih kriterijev, ki jih moramo upoštevati pri odločitvah za eno ali drugo rešitev.«
ODLOČITEV O GRADNJI
Skupni jezik in zelo dobronamernega sogovornika so skavti našli pri bratih kapucinih v Štepanjskem naselju.
- »Ko že omenjava pomoč civilni zaščiti, smo k sreči že pred usodnim 4. avgustom načrtovali naše aktivnosti v primeru poplav. Že vse poletje smo počasi vsi postajali zelo dobri vremenarji, ko smo ob vremenskih ujmah spremljali in reševali kakšen poletni tabor. Takrat smo si želeli, da bi bila hiša že uporabna, da bi lahko v njej imeli štab, opremo in bi bili bolj odzivni.
Tako smo bili tudi po poplavah zelo aktivni. Na terenu je pomagalo več kot 1.100 parov skavtskih rok, ki so skupaj opravile več kot 10.350 prostovoljskih ur. Mnogi skavti so s seboj pripeljali tudi svoje prijatelje in družinske člane, ki niso zajeti v evidenci. Pomagali smo na različnih koncih Slovenije, kot koordinatorji smo pomagali tudi na regijskih in občinskih štabih civilne zaščite, še pred slabim tednom pa smo bili operativni v Rečici ob Savinji.«
»Po nakupu smo pripravili razpis za arhitekturne ideje in med skavtskimi voditelji našli arhitekta, ki je izrisal in pripravil idejno zasnovo. Projektna skupina skavtov se je potem z njim srečevala, da so prišli do ideje in zasnove, kot jo zdaj lahko vidimo. Ideja je predstavljala skupno vizijo nas skavtov.«
Marca leta 2021 so skavti podpisali pogodbo o začetku gradbenih del. Ko sva z Nejcem opazovala te ključne dogodke na poti k realizaciji skavtske hiše, je večkrat omenil, da je to bil in še je zelo zahteven projekt. Na roko jim ni šla situacija z epidemijo covida-19, nato niti situacija z vojno v Ukrajini in inflacijo, kar je vse precej podražilo in časovno zamaknilo potek gradnje. »Že takrat nismo imeli dovolj denarja, tudi sedaj nam ga še primanjkuje. Do zdaj se nam je uspelo interno zadolževati in tudi samo gradnjo smo načrtovali po delih, kot so nam finance dovoljevale. Kakorkoli – zdaj smo pred vselitvijo. Če bi ocenjeval finančno plat, bo investicija z vsemi nakupi parcel, rušenjem, pridobivanjem dovoljenj, gradnjo in drugim verjetno znašala malo čez milijon evrov.«
ŽIVLJENJE IN ŽIVAHNOST V HIŠI
Skavtska organizacija je zelo živa. Hiši manjka samo še, da se odpre, zaživi in da ji živahnost pestrega dogajanja da svoj utrip. Po besedah Nejca se je na prejšnji lokaciji dogajalo, da je ne glede na dan v tednu vedno potekalo vsaj eno srečanje. »Bojazni, da bi hiša samevala, zagotovo ni. Razvejanost našega delovanja in potrebe po načrtovanjih, usposabljanjih, pripravah so tako široke, da je vedno na sestanku kaka delovna skupina. S svojim poslanstvom smo zelo vpeti v vzgojo otrok in mladih. Delo, ki ga načrtujemo, je treba skrbno prenesti na vse nivoje organizacije, zato se delovne skupine srečujejo tedensko, druge na 14 dni, veliko je mesečnih srečevanj. Veliko delo opravljajo različne delovne skupine (tropi) in državna vodstva, ki so odgovorna za vsako starostno skupino – pripravljajo vsebinske, vzgojne smernice, vse to je treba potem prenesti na posamezne voditelje preko usposabljanj. To predstavlja državno raven delovanja, k čemur je treba prišteti delo skavtov po lokalnih enotah (stegih) in območjih (skavtskih ognjiščih). Tudi mladi iz drugih regij se srečujejo v Ljubljani, saj so med tednom zaradi študija tudi vsi tam. Mišljeno je tudi, da bodo manjše skupine skavtov lahko prišle v Ljubljano in tukaj načrtovale svoje delo. Poleg tega imamo skavti tri zaposlene, ki bodo v hiši imeli svoje prostore, pisarne in vse, kar potrebujejo za opravljanje dela. Prostori bodo res izkoriščeni in bo v njih vedno pestro dogajanje.«
»Skavti živimo katoliško vero – brez te dimenzije ni katoliškega skavtstva. Od zunaj se mogoče zdi, da smo premalo katoliški. A treba se je zavedati, da delamo z otroki, z mladostniki, ki iščejo svojo identiteto, iščejo svojo pot v veri. Prav je, da se na tej poti kdaj vprašajo, kako trdna ali prava je njihova vera. Varno okolje pri skavtih jim na koncu pomaga sprejeti odločitev za vero. Vera je pri skavtih življenjsko vključena, ne gre samo za dodatek, ampak poskušamo pri svojem delu, druženju, na taborih, sestankih, načrtovanju to vero živeti. Zato smo bili zelo veseli moralne in finančne podpore nekaterih župnij in mnogih duhovnikov. Njihovo podporo smo sprejeli kot priznanje, da smo del Cerkve na Slovenskem.«
OTVORITEV
- DARUJ ZA SKAVTSKO HIŠO
Skavti še vedno z veseljem sprejemajo tudi darove za dokončanje hiše. Če bi želeli pomagati in darovati, si lahko na spletni strani hisa.skavt.net ogledate, na kakšne načine je možno darovati. Najlažje je gotovo z donacijo z SMS-sporočilom na številko 1919 (s ključno besedo SKAVTI5 ali SKAVTI10), lahko pa se odločite tudi za nakazilo na TRR ali za namenitev dohodnine.
Na vprašanje, kdaj bo torej ta veliki dogodek, je Nejc odgovoril, da bosta otvoritev in blagoslov novih prostorov v torek, 17. oktobra. »Temeljni kamen je ob začetku gradnje blagoslovil nadškof Stanislav Zore in spomnim se, da je bil rahlo deževen dan, ki pa ga je polepšala mavrica, in to je kljub vsem skrbem, ki smo jih imeli ob začetku, bilo znamenje, da v projektu nismo sami. Nadškof je dejal, da tudi sam še ne ve, kako, ampak da bo do te hiše prišlo. In zdaj smo ga z veseljem lahko spet povabili, da bi vodil slovesnost ob otvoritvi skavtske hiše. Na naše veliko veselje je potrdil svoj prihod, tako da se že veselimo tistega torkovega popoldneva. Imeli bomo mašo in otvoritveno slovesnost. Ob tem si želimo, da pride čim več skavtov in tudi drugih posameznikov, podpornikov, da se jim bomo lahko tudi v živo in s stiskom roke zahvalili za vso podporo, ki smo je bili deležni v tem času.«
M. Erjavec, Na obisku, v: Ognjišče 10 (2023), 74-77.
