SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Povzdigniti slovenski kamen na umetniški nivo
V mesecu novembru se večkrat podamo na pokopališče in se lahko zagledamo v ta ali oni nagrobnik, občudujemo lepoto kamna, njegovo obdelavo ali njegovo povednost. Ravno kamen je bil povod mojega obiska pri družinskem kamnoseškem podjetju Svete Stone & Tech, kjer znajo kos kamna uporabiti, da iz njega naredijo umetnino.
OD GARAŽE DO UMETNIŠKEGA LABORATORIJA
Vizija podjetja Svete Stone & Tech je, kot že njihovo ime pove, združevanje tradicionalnih znanj z najsodobnejšo tehnologijo in s tem ustvarjanje brezčasnih izdelkov iz naravnega kamna. Gre za družinsko podjetje, katerega lastnik in direktor je Peter Svete, kamnoseški mojster, ki obvlada vse tradicionalne veščine kamnoseštva, hkrati pa ima tudi čut za umetnost in željo po tehnološkemu napredku. Ko sva se dogovarjala za obisk, je s ponosom povedal, da glede na njegova leta prihaja čas, ko bo podjetje predal naprej novi generaciji, in tako me je za pogovor prepustil svojim naslednikom.
Ob obisku podjetja me je sprejel Matic Svete, eden od treh Petrovih otrok. Pripoved o družinskem podjetju je začel z dedkom Pavletom, ki je svoje kamnoseško delo začel leta 1968. V garaži si je uredil majhno delavnico, v kateri je izpilil svoje rokodelsko znanje. »V tistih časih je bilo težko priti do orodja, na sploh je bilo skoraj prepovedano imeti doma delavnico, tako da si je iznajdljivo vozil različna orodja iz Italije. Skupaj z babico sta ustvarjala in peljala to zgodbo naprej. Imela sta dva sinova, Pavla in Petra. Moj oče Peter se je odločil ostati in delati v domačem podjetju. Imel je strast do tehnologije in uspelo mu je združiti ti panogi.«
- Pročelje obnovljene žup. cerkve Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah
Od nakupa prvega stroja se je v podjetju veliko spremenilo. »Lahko rečem, da je oče povezoval sodobno tehnologijo s tradicionalnim znanjem, in to je zgodba našega podjetja, ki jo želimo peljati naprej tudi danes. Naše podjetje je razvilo močno tehnološko vizijo in hkrati zavedanje, da je treba ohraniti občutek za tradicijo in rokodelsko dejavnost. Naši izdelki so tako izraz združevanja visoke tehnologije in čuta za umetnost.«
Danes v družinskem podjetju sodelujejo vsi trije otroci. Matic je kot ekonomist prevzel poslovodstvo podjetja, Luka je specialist za tehnologijo, orodja in proizvodnjo, Ula pa trenutno še študira na Akademiji za likovno umetnost, smer restavratorstvo. »Vsi pa smo odraščali v delavnici in ob dejstvu, da smo manjše podjetje, tudi z Lukom precej pomagava v proizvodnji in smo vešči kamnoseškega dela.«
V podjetju je trenutno zaposlenih 10 ljudi, od tega jih je 6 v proizvodnji. Poleg proizvodnih prostorov v bližini Podpeškega jezera imajo še poslovalnico zraven ljubljanskih Žal, kjer je tudi razstavno-prodajni prostor. »V ozadju pa ponujamo prostor za umetnike, ki sicer nimajo prostora ali orodja, da bi lahko začeli ustvarjati. Ta umetniški atelje ArtLAB je prostor, kjer si umetniki vseh generacij izmenjujejo mišljenja, znanje in izkušnje ter imajo priložnost sodelovati pri skupnih projektih, mi pa jim vedno nudimo tehnološko in strokovno podporo. Tako lahko govorimo o simbiozi umetnosti in tehnologije, saj lahko z roko v roki umetniškim oblikam v naravnem kamnu vdihnemo večnost.«
OD BLOKA DO MOJSTROVINE
Dokončani kopiji originalov za protokolarni vhod v vladno palačo. - Rezkanje kopije skulptur za vhod v vladno palačo.
V preteklosti so se kot mnogi drugi kamnoseki poleg izdelave nagrobnih spomenikov ukvarjali z izdelavo različnih kamnoseških izdelkov, kot so kamnite police, stopnice, pulti, talne in stenske obloge. V zadnjem obdobju so spremenili strategijo podjetja in svojo energijo preusmerili v tehnološki razvoj. »S tem smo si odprli nova vrata, saj smo ravno z razvojem tehnologij zmožni izdelati zahtevnejše umetniške elemente iz naravnega kamna. Danes naše delo vključuje znane arhitekte, kiparje in druge umetnike, s katerimi skupaj oblikujemo zahtevne kamnite elemente na področju kulturne dediščine, notranjega in zunanjega dekorja, sakralne umetnosti ter nagrobnih spomenikov.«
Delo se začne tako, da naročnik izrazi željo po določenem umetniškem izdelku. Nato sam oziroma z njihovo pomočjo poišče umetnika, ki zadevo konceptualizira. Ko je ideja pripravljena, organizirajo sestanek in zastavijo projekt. Idejno zasnovo dopolnijo s praktičnimi zahtevami, izberejo primeren material, določijo tehnološke postopke in dorečejo končne postopke. Zelo pomembno je razumevanje in povezovanje umetniške vizije s praktično izvedbo, kjer je ključno poznavanje tehnoloških postopkov in različnih materialov.
Matic je opis postopkov nadaljeval z besedami, da se srečujejo z dvema vrstama projektov: »Pri prvem tipu projektov, kjer so izdelki arhitekturne narave, z arhitektom ali oblikovalcem ustvarimo natančne digitalne načrte, na podlagi katerih pripravimo računalniški program za obdelavo na enem izmed CNC-obdelovalnih centrov. Ko je programski del pripravljen, se odpravimo v skladišče materiala, kjer poiščemo primeren surovec izbranega materiala. Surovci so običajno manjši bloki – tomboloni ali naravne skale – monoliti in tehtajo od 500 kg pa vse do 10 ton. Izbrani surovec naložimo na obdelovalno mizo in začnemo z obdelavo.
- Oltar in ambon v cerkvi v žup. cerkvi sv. Petra v Črnomlju
Pri drugem tipu projektov pa gre za izdelavo unikatnih organskih form. Delo se začne s tem, da kipar ustvari glineno formo. Formo nato s sodobnim 3D-skenerjem posnamemo in prenesemo v računalniško obliko, kjer podatke obdelamo in pripravimo 3D-model. Razlika je predvsem v tem, da organske forme ne moremo konstruirati, ampak jo mora umetnik ročno zmodelirati. Po končani obdelavi 3D-modela je postopek obdelave enak, s to razliko, da na koncu kipar še ročno finalizira skulpturo.
Z našimi stroji lahko natančno izdelamo predmete v velikosti 4.000 x 3.800 x 1.500 mm pa vse do velikosti kovanca. Obdelujemo pa lahko bloke naravnega kamna, neobdelane skale – monolite, masivni les, kovine, steklo, pleksi steklo in različne kompozite.«
PISANA PONUDBA KAMNA
Ko je vprašanje naneslo na osnovno surovino, je Matic opisal, kako zelo priljubljen je trenutno granit, a hkrati opozoril, da večina granita v Slovenijo prihaja iz Indije in Afrike. »Želeli bi si, da bi ponovno bolj cenili domače kamnine, zato si želimo povzdigniti naše avtohtone materiale, ki so jih izrinili uvoženi kamni, posebej granit. Če so bili včasih v ospredju marmorji in apnenci, ki so jih ljudje našli, odkrili v bližnji okolici, so jih dandanes izrinili kot rečeno graniti. Tudi zato, ker domačini v avtohtonih kamninah niso več znali prepoznati njihove vrednosti. Hkrati so ljudje iskali čim bolj odporne kamnine, ki ne potrebujejo toliko nege, kar so našli v granitu. S tem pa na žalost izgubljamo tudi lastno naravno dediščino.«
- Kip bl Alojzija Grozdeta na žup. cerkvi sv. Štefana v Semiču.
TEHNOLOŠKI RAZVOJ
V podjetju veliko energije in pozornosti namenjajo tehnološkemu razvoju. Pri njih je moč videti 3D-skenerje in 3D-tiskalnike, CNC-aparature, ki režejo, rezkajo in obdelujejo kamen. Veliko orodij razvijajo sami, in to sproti, ko se ob določenem projektu pojavi potreba po izdelavi novega kosa orodja. »V podjetju imamo res veliko znanja, z močno tradicijo in poznavanjem kamna, njegovih lastnosti, kaj je možno iz njega narediti in tudi, s katerimi orodji lahko to storimo.
Zaradi kakovosti se čedalje bolj uveljavljajo tudi na področju sakralne dediščine. »Ozek je krog podjetij v Sloveniji, ki so sposobna sprejeti in izpeljati večje sakralne projekte. Pri nas ponujamo celostno rešitev – od oblikovanja s strani uveljavljenih oblikovalcev do izdelave modelov; hkrati je treba obdelati in premikati velike kose kamna, težke tudi po šest ton ali več. Tak kos je treba najprej naročiti v svoje skladišče, nato iz skladišča do stroja, potem pa moraš imeti tako velik stroj, da lahko ta kamen sploh začneš obdelovati. Na koncu je lahko izdelek še vedno težak dve ali tri tone in ga je treba odpeljati do naročnika. Imeti moraš veliko znanja, orodij, izkušenj, da lahko takšne stvari izpelješ. V tej smeri vidimo tudi našo vizijo: ostati majhno podjetje, vendar z močno vizijo, izjemno kakovostjo in projekti, ki prinašajo dodano vrednost tudi na področje sakralne dediščine.«
KO UMETNOST ZAŽIVI – PROJEKT SEMIČ 
Eden izmed njihovih pomembnih projektov je bila izdelava elementov sakralne dediščine za župnijsko cerkev sv. Štefana v Semiču na Dolenjskem, v sklopu štiriletne prenove celotne cerkve. Pri obsežnem projektu so sodelovali g. župnik Luka Zidanšek, idejni avtor prenove arhitekt doc. dr. Leon Debevec in kipar dr. Marjan Drev. Projekt je obsegal izdelavo štirih novih kipov, ki jih je oblikoval dr. Marjan Drev in sedaj stojijo v nišah pročelja cerkve – v zgornjem delu stojita kipa drinskih mučenk Jožefe Fabjan in Krizine Bojanc, spodaj pa kipa mučenca Alojzija Grozdeta in sv. papeža Janeza Pavla II. Nov kamnit daritveni oltar in ambon pa je oblikoval in projektiral doc. dr. Leon Debevec. Vsi notranji elementi so izdelani iz belega marmorja, kipi pa iz kamnitega peščenca.
M. Erjavec, Na obisku, v: Ognjišče 11 (2023), 76-78.
