Me želite razveseliti? Berite sveto pismo.
Koliko Bog preko Svetega pisma spregovori na srce tebi? Ali Sveto pismo kdaj prebiraš tudi sam?
Morda bi mi odgovoril, da Sveto pismo tako ali tako poslušamo pri sveti maši, beremo pri mladinskem verouku in na duhovnih vajah, ali pa bi dodal, da je ta knjiga preobsežna in povrh vsega še težko razumljiva. Če se že lotiš branja knjig, verjetno rajši prebereš kakšno zanimivo dramo, znanstveno fantastiko ali kaj drugega. Sveto pismo največkrat leži doma na polici, na njem pa se nabira prah …
Strinjam se s teboj, da je Sveto pismo res obsežna knjiga. Sama sem na začetku študija teologije imela težave z določenimi odlomki, ker mi niso bili razumljivi. Bila sem neizkušena v branju svete knjige in da sem začela razumevati vsebino, sem morala vztrajati. Vztrajati in se naučiti pravilno brati. Preden pa prideš do tega, je treba osvojiti nekaj korakov. Že Svetopisemska družba Slovenije ima za nas napotke, kako najbolje začeti z branjem Svetega pisma. Ko odlomek izbereš, je najprej zelo pomembno, da preučiš njegovo ozadje. V nasprotnem primeru ti bodo marsikatere stvari nejasne in sporne, to pa te bo odvrnilo od nadaljnjega branja. Že na začetku je torej dobro vedeti, ali bereš življenjepis, kot so npr. evangeliji, zgodovinsko knjigo, npr. odlomke o kralju Davidu, ali pa so to pisma cerkvam po svetu ali določenim osebam. Svetopisemska družba tudi priporoča, da si odlomek večkrat prebereš, izpišeš ali podčrtaš besede, ki se ti zdijo pomembne, poskušaš najti kakšne posebne fraze in primerjave. Ko ti to uspe, preberi vse skupaj še enkrat in poskušaj najti smisel celotnega odlomka. Pri tem ni pomembno, da iz besedila najdeš ravno tisto, kar si želiš slišati. Pozabavaj se s preučevanjem, postavljaj si vprašanja, kot so: Kaj to pomeni mojemu srcu? Ali mi po teh besedah govori Bog? Mi morda povzroča hrepenenje, globoko žejo? Kaj naj storim? Nevede lahko spoznaš kakšno močno sporočilo, ki ti spremeni življenje. Kajti moč Svetega pisma je tako zelo nepredvidljiva.
- »Me želite razveseliti? Berite Sveto pismo. Sveto pismo ni narejeno zato, da bi bilo odloženo na neko polico. Narejeno je predvsem za to, da se ga drži v roki, da se ga pogosto bere, vsak dan, tako sami kot v družbi.« (papež Frančišek)
BERIMO GA SKUPAJ
Ko prideš do kakšnega res zanimivega sporočila, ga deli še s kom. Kajti nekdo drug je ob enakem odlomku ugotovil drugačno sporočilo, mogoče se mu je kaj zdelo sporno in zaradi tega lahko vajin pogovor kmalu preide v zanimivo debato. In ne samo to, zraven dobiš tudi dobrega prijatelja. Kje pa lahko sploh najdeš nekoga, ki Sveto pismo prebira na tak način, če ga morda že tvoji znanci ne? Obstaja veliko delavnic, predavanj in skupin, kjer lahko srečaš take ljudi. Morda imate kakšno svetopisemsko skupino tudi v vaši ali sosednji župniji. Brez sramu se jim pridruži, zagotovo te bodo veseli!
Za živo branje Svetega pisma poskrbi tudi Svetopisemski maraton. Kaj sploh je to? To je dogodek izmeničnega nepretrganega branja Svetega pisma vseh 24 ur na dan. Prvič je bil Svetopisemski maraton pri nas pripravljen leta 2007, od leta 2012 pa so začeli izvajati tudi mini Svetopisemske maratone, ki v času velikega maratona potekajo v krajih drugod po Sloveniji.
V ospredju ni tekmovanje v hitrostnem branju Svetega pisma, ampak je prebiranje Božje besede hkrati tudi molitev za bralca in poslušalce. Beseda maraton nakazuje, da gre za vztrajanje, saj ob Božji besedi udeleženci bedijo teden dni, podnevi in ponoči. Ja, tudi ponoči. Sliši se kot izziv, kaj praviš? Bi se pridružil, šel vsaj pogledat? Zamisli si, da nekdo tudi ob enajsti uri zvečer, ko bi pokukal v cerkev, bere Sveto pismo. S tem simbolno pričuje, da sta Bog in Njegova beseda vedno med nami. Vse ure in dni. Navdušujoče, kajne? V času Svetopisemskega maratona se izmenja okoli 1000 bralcev in zakaj ne bi bil med njimi tudi ti? Šele na tem dogodku boš spoznal, da ljudi, ki berejo Sveto pismo in o njem premišljujejo, ni tako malo, kot morda izgleda.
In če morda še vedno dvomiš, da bi začel bolj redno prebirati Sveto pismo, naj te spodbudijo besede papeža Frančiška, na kakšen način se branja Svetega pisma loti sam: »Nisem jaz tisti, ki gleda Njega, ampak On gleda mene: Bog je zares tam, navzoč. Tako se mu pustim opazovati in v svoji globini čutim – in to seveda ni sentimentalizem – kaj mi pravi Gospod. Včasih tudi ne govori in takrat ne čutim ničesar, samo praznino … A potrpežljivo ostanem tam in ga tako čakam, berem in molim. Molim sede, ker ne morem klečati. Včasih med molitvijo tudi zaspim. A nič zato: sem kakor otrok, ki je ob svojem očetu, in to je tisto, kar šteje.«
LAH, Barbara (Megafon), Ognjišče (2017) 2, str. 78