Kako narediti nekaj dobrega?

Velikokrat se v družbi odraslih sprašujemo, zakaj mladi ne dajo nobene ideje, zakaj nimajo pobude in zakaj jim je vse brez veze. Prepričan sem, da mladi imajo ideje, ki pa jih velikokrat zadržijo zase ali zakrijejo z besedami, češ da jim je vseeno.

Eden izmed največjih izzivov danes je, kako spodbujati ustvarjalnost mladih, jim pustiti proste roke v posameznih zadolžitvah pri doseganju končnega cilja. Lahko na primer povabim mladostnika, da izdela svojo voščilnico. Zagotovo ne bi bila takšna, kot bi jo izdelal jaz, kar pa ne pomeni, da bi bila kakorkoli slabša od moje. Bistveno je, da ima mladostnik občutek, da se lahko obrne name, če potrebuje prostor, da je slišan, ko se sooča z zadano nalogo.

Zanimivo mi je spoznanje, da danes tako mladi kot starejši ob množici potreb okoli nas le-teh vidimo vedno manj – oz. če sem malo predrzen – vidimo morda samo sami sebe. Predpraznični in praznični čas ponujata priložnost, da očistimo svoja čutila, smo občutljivi za potrebe v svoji okolici in se nanje odzovemo s svojo izvirnostjo. Niso potrebna velika dejanja, ampak majhni koraki, ki nas skupaj pripeljejo daleč.

Ne smemo pozabiti, da je praznik Jezusovega rojstva bodrilo za naše življenje, da nekoga (čeprav v svoji družini) pohvalimo, se mu zahvalimo, se mu opravičimo ali sprejmemo opravičilo. Božič je podoba tistih nadebudnih idej, ki se porajajo v človeku. Zato je prav, da jih že vnaprej ne zatrem, ker mi ne odgovarjajo, so drugačne ali celo po moji presoji slabe. Če bom tako ravnal, naj se ne čudim, če bodo ljudje v moji okolici apatični, brezvoljni in ne bodo imeli nobene ideje ... ampak saj nisem dopustil njihovega rojstva!