Z glavo v oblakih

Operacijski oblačni sistemi

Izraz oblačen v zadnjih letih postaja vse bolj pogost v digitalnem svetu. Ta oblačnost seveda nima nič skupnega z vremenskim pojavom na nebu, ki pogosto prinaša dež (pa tudi priimek avtorja pričujočega članka nima nič s tem.). Izraz, da je nekaj v oblaku, bi lahko prosto prevedli, da se nekaj nahaja na spletu. V preteklosti smo že govorili o shranjevanju datotek v oblakih, sedaj pa si bomo ogledali, kaj pomeni operacijski sistem (OS) v oblaku in kaj nam nudi.

Oblačno računalništvo je zaenkrat še zelo v razvoju. Zasledimo lahko različne ponudnike, vendar kar se tiče števila uporabnikov, najbolj prevladuje OS giganta Googla.
Ko se pripravljamo na nakup namiznega ali prenosnega računalnika, si vedno postavimo vprašanje, ali ima računalnik nameščen operacijski sistem. Brez OS računalnika ne moremo uporabljati, saj za to, da nek program poženemo, potrebujemo osnovo, na kateri bo ta program izvajal procese in operacije. Če je bilo do sedaj vedno najbolj preprosto izbrati OS Windows, za katerega je bilo treba v določenih primerih odšteti stotaka evrov ali več, se nam sedaj ponujajo spletni OS, ki se nahajajo na spletu, v oblaku. Dobra stran tega je, da nam operacijski istem ne zaseda prostora na disku računalnika, slaba pa ta, da za delo s spletnim OS vedno potrebujemo povezavo z internetom.
Oblačni sistemi so primerni za vse nezahtevne uporabnike računalnika, kar pomeni, da ga uporabljamo za brskanje po internetu, pisanje dokumentov, gledanje filmskih posnetkov, poslušanje glasbe ..., torej stvari, ki jih večina izmed nas počne vsakodnevno. Na računalniku imamo nameščen le delček oblačnega sistema (ali pa še to ne), vse ostalo pa se skriva v oblaku oz. na spletu. Do aplikacij, ki jih uporabljamo, dostopamo prek spleta, veliko pa jih lahko tudi še naknadno namestimo. Za uporabo oblačnih sistemov torej ne potrebujemo močnih, najnovejših računalnikov, prav pa pride dovolj zmogljiva in stabilna spletna povezava. Če pa ste zahtevnejši uporabnik in za obdelovanje slik, zvoka, videa uporabljate katerega izmed zahtevnejših programov ali igrate zahtevnejše igre, je seveda to bolje početi na običajnih operacijskih sistemih. Prav tako velja opozoriti, da se pri uporabi tega OS vse naše stvari nahajajo v spletu, zato je primerno, da poskrbimo za shranjevanje pomembnih dokumentov, fotografij in drugih podatkov na lokalnem računalniku oz. zunanjem disku.
Cena: nekateri spletni OS so brezplačni, za druge pa je potrebno seči tudi v denarnico, vendar še zdaleč ne toliko, kakor če bi šli v nakup navadnega OS.
Chromium OS
Po številu uporabnikov spletnega OS je vodilni Googlov Chrome OS, kljub temu da je na voljo samo uporabnikom računalnikov Chromebook, ki jih ravno tako prodaja Google. (Pri nas jih zaenkrat ni mogoče kupiti.) Da pa ostali uporabniki ne bi bili prikrajšani, so zanesenjaki razvili Chromium OS, ki, kakor že ime namiguje, močno temelji na Chrome OS. V prvi vrsti je seveda namenjen uporabnikom spleta (kar preprosto pomeni, da če ostanete brez spletne povezave, z njim nimate kaj početi). Temu primerno je tudi njegov izgled zelo minimalističen, brez nepotrebne navlake. Sistem se naloži v dobrih 10 sekundah in je tudi zelo odziven, nameščenih je nekaj osnovnih aplikacij, drugače pa ste bolj ali manj odvisni od spletnih različic le-teh. Ko igrate kako internetno igro ali uporabljate Google docs za urejanje dokumentov, imate občutek, da uporabljate običajne nameščene različice programov. Problem nastane, ko želimo uporabljati kakšen poseben program, za katerega ne obstaja spletna različica oz. ga ne najdemo v Google Chrome trgovini in ga zato ne moremo namestiti. Chrome oz. Chromium je še precej mlad sistem, ki se še razvija in bo seveda moral pojesti še dosti polente, da bo dohitel starejša velikana, kakor sta Mac OS X ali Windows. Dobra stran Chromiuma pa je v tem, da ga lahko naložimo na kak star, že skoraj odslužen računalnik in mu s tem malce podaljšamo uporabnost. (www.chromium.org)
Desktop
Desktop je naslednik enega izmed prvih oblačnih sistemov nasploh z imenom Jolicloud. Če bi lahko kateremu izmed sistemov očitali neprivlačnost uporabniškega vmesnika, za Desktop to gotovo ne drži, poleg tega je zelo preprost za uporabo. Vse svoje aplikacije in programe lahko shranite na enem mestu, vsebine (glasbene in tekstovne datoteke) pa lahko shranite v oblaku in jih nato urejate ter razvrščate z ustvarjanjem map. Sistem je sicer plačljiv, vendar lahko, če ga hočemo le preizkusiti, pri registraciji uporabimo računa za Facebook ali Google. Na voljo je tako za uporabnike Android kot tudi IOS. (www.jolicloud.com)
Silve Cloud OS
Vizualno Silve Cloud OS močno spominja na okolje Windows, kar je vsekakor velika prednost za vse, ki nam je dolgoletna uporaba tega sistema zlezla pod kožo. Ima namreč zelo podobno opravilno vrstico in startni gumb ter je, kakor oba predhodnika, ravno tako zelo preprost za uporabo. V sistemu so že nameščeni spletni brskalnik, urejevalnik besedil, nekatere aplikacije socialnih omrežij in nekaj iger, dodatno pa lahko namestite še kar pestro bero ostalih spletnih aplikacij. Edina posebnost tega operacijskega sistema je v tem, da morate za njegovo normalno delovanje naložiti programček Silverlight 4. (www.silveos.com)
Netvibes
Netvibes se od ostalih oblačnih sistemov razlikuje po tem, da kot osnovo za delo uporablja pripomočke (widgete), ki jih razvrščamo po t. i. digitalni delovni tabli. Tako lahko sem ter tja premikamo programe, povezave do spletnih strani, ne da bi nam bilo potrebno odpirati neštete zavihke ali okna. Če hočemo ohraniti dobro preglednost nad trenutno odprtim, je to vsekakor dobra rešitev. Netvibes lahko povežemo tudi z mobilnimi napravami, njegova osnovna različica pa je seveda brezplačna.
Cloud Me
Cloud Me je operacijski oblačni sistem evropskega porekla, ki naj bi bil po besedah razvijalcev naravnan na evropski trg. Kaj točno naj bi to pomenilo, ni čisto jasno, vendar pa lahko s sistemom normalno dostopamo do svojih datotek, poleg tega lahko med drugim še poslušamo glasbo in shranjujemo fotografije. Če hočemo datoteke sinhronizirati z drugimi računalniki oz. mobilnimi napravami, jih moramo le povleči v modro mapo, ki je na voljo na namizju. (Tudi vmesnik sistema je očem prijeten, saj je ravno tako večinoma v modri barvi.) Zasebni uporabniki lahko sistem uporabljajo brezplačno, za poslovno različico pa je potrebno doplačati.
Kaj nas čaka?
Oblačni sistemi se bodo v prihodnosti še naprej razvijali. Nedavno je svojega napovedal računalniški gigant Microsoft, prav gotovo pa ne bodo izostale tudi druge računalniške korporacije in manjša podjetja. Za vse, ki računalnik uporabljalo zgolj za osnovna opravila in ki si ne želijo puliti las ob prezahtevni uporabi ter ne želijo pregloboko segati v žep, pa je tudi dosedanja izbira že čisto dobra.

Sandro Oblak, Klik, Ognjišče (2017) 4, str. 90