Ustvari svoj podkast

V času, ko se med mladimi pojavlja želja po ustvarjanju različnih vsebin, se srečujemo z različnimi novodobnimi pojmi – bloganje, vloganje, influencer, podcastanje … Razna družbena omrežja in spletni kanali omogočajo različne oblike ustvarjanja vsebin, zagotovo pa so med mladimi popularni tudi zato, ker si želijo biti slišani in pogosto tudi videni. Poleg kanala na YouTubu je zato lahko dober korak k objavljanju svojih vsebin tudi ustvarjanje lastnega podcasta. O tem, kako se ga lotiti, na kaj biti pozoren in kaj vse to pomeni, pa v tokratnem članku in v nadaljevanju naslednji mesec.

Podcast je zvočna ali video datoteka, ki se samodejno naloži na računalnik naročnika takoj, ko je objavljena na spletu.

O ČEM BOŠ GOVORIL?
Čeprav je to rubrika, na straneh katere najraje govorimo o tehničnih izdelkih, programih in njihovi uporabi, se moramo tokrat za večji uspeh našega dela s podcasti ustaviti pri vprašanju, o čem bi v podcastu radi govorili. Velikokrat se namreč zgodi, da ima nekdo idejo govoriti o določeni temi, za katero se mu zdi, da jo dobro pozna in obvlada. Verjetno jo res. A problem nastane, ko začne že kmalu, po dveh ali treh snemanjih, zmanjkovati vsebine. Kar se nam je zdelo, da bi bilo treba o neki dejavnosti ali igrici ali dogajanju povedati, smo izčrpali, potem pa gradiva zmanjka. Kaj pa zdaj?
Nič torej ne bo narobe (kvečjemu obratno: zaželeno je), če se pri snovanju vsebine podcasta zamislimo in naredimo malce podrobnejši načrt:

• O čem bi radi govorili?
• S kakšnimi nameni bi se lotili podcasta?
• S kakšnimi cilji pristopamo k pripravi podcasta?
• Kdo bi bil naša ciljna publika?
• Kako pogosto želimo posneti novo oddajo?
• Bomo podcast pripravljali sami ali se nam bodo pridružili sogovorniki?
• Bodo ti sogovorniki vedno isti ali bomo k pogovoru vabili različne goste?

Odgovori na ta vprašanja bodo v veliko pomoč, ko se bomo lotili snemanja.

GENERALKA
In zdaj je napočil čas za generalko. Pripravimo se na svoje prvo snemanje. Priskrbimo si izhodišča, o katerih bi radi spregovorili. Od tukaj naprej naj velja zelo pomembno pravilo: naj nas ne bo strah! Pogosto se ljudem pripeti, da jim, ko pritisnejo na tipko za snemanje, poskoči srčni utrip ali jih zagrabi trema – vse to je normalno. Nihče ni govornik od rojstva in vsak mora skozi faze, ko se prilagaja na prosto, samostojno govorjenje na določeno temo. Vaja nas bo pripeljala do boljših rezultatov.
Gotovo bo nekaj privajanja zahteval tudi pogovor s sogovornikom, če jih bomo v podcastu gostili. Če ne želimo, da bi bil posneti pogovor samo eno žlobudranje v slengu, hecanje in stresanje štosov, potem se je treba potruditi za pripravo vprašanj za sogovornika. Pomembno je, kako se bomo z gostom pogovarjali, če bo v živo, kako bomo vzdrževali očesni stik, kako bomo pozorni na potek pogovora itd. Če se bomo pogovarjali preko spleta, je treba biti pozoren spet na drugačen način.
Cilj tega obdobja generalke je, da pridemo do prvega zvočnega izdelka v obliki, kot smo si jo zamislili na začetku. Če smo si določili, da so naše oddaje dolge do 30 minut, potem dejansko posnemimo vsaj 30 minut vsebine – gotovo bomo kasneje kakšen del še odstranili ...
Ta izkušnja nam bo v veliko pomoč in v razjasnitev, ali nas to res veseli, ali je to res tisto, kar želimo početi na vsakih toliko dni, kot smo načrtovali.

AUDACITY
Audacity je brezplačen, a zelo zmogljiv program za obdelavo zvočnih posnetkov. Obstaja že od leta 1999 in v dobrih dveh desetletjih se je razvil v enega najbolj razširjenih ter priljubljenih programov za delo z zvočnimi posnetki. Zelo dobrodošlo je, da je na voljo tudi v slovenskem jeziku.
Audacity podpira večino popularnih zvočnih formatov (WAV, mp3, OGG, FLAC …), tako da s prepoznavo zvočnega zapisa ne bi smelo biti težav.
Ko zvočno datoteko s programom odpremo, se nam prikaže v obliki grafičnega zapisa na časovnici. Zapis lahko upravljamo s pomočjo miške (označujemo dele posnetka). Seveda potrebujemo nekaj časa, da se navadimo dela v programu, tudi zaradi dejstva, da nam omogoča kar veliko orodij, s katerimi lahko obdelujemo, spreminjamo in dopolnjujemo zvočni posnetek.
Na voljo imamo spustne menije: Datoteka (kjer posnetek odpiramo, shranjujemo ...), Uredi (kjer režemo, urejamo…), Izberi, Pogled, Upravljanje, Sledi, Tvori, Učinek, Analiziraj ter Pomoč. V spustnem meniju z imenom Učinek nam je na razpolago nekaj deset učinkov, s katerimi lahko na različne načine vplivamo na zvok (dodajanje nizkih ali visokih tonov, odstranjevanje šumov, višanje glasnosti …). Med njimi je zelo koristen učinek z imenom Spremeni tempo, s katerim lahko zmanjšamo hitrost posnetka, ne da bi se spremenila višina tona ali ne da bi se pretirano zmanjšala kakovost posnetka. To je zelo koristno, saj pomeni, da lahko kak del pogovora, kjer se nam zdi, da smo govorili prehitro ali je bil prehiter naš sogovornik, na ta način tudi upočasnimo.
Pomembna je tudi večplastna zvočna linija, kjer lahko na določenih delih posnetka dodamo v ozadje tudi kakšno glasbo ali pa kvaliteto posnetka izboljšamo z različnimi zvočnimi kulisami ali efekti.
Tudi uvodno in odjavno špico lahko v tem programu zelo preprosto uvozimo in dodamo, tako da je ob koncu urejanja posnetka naš podcast v celoti pripravljen za izvoz in objavo.

SNEMANJE POGOVORA
Nato sledi priprava tehničnih pripomočkov, s katerimi bomo snemali. Ker je začetku potrebno spoznavanje s to tehniko sporočanja, je na mestu nasvet, da najprej snemajmo z napravami, ki jih že imamo doma.
Preden se zapodimo v srčiko tehničnega vidika podcastov, kjer bo govora o določeni opremi, ki tudi nekaj stane, je prav, da si odgovorimo, ali jo bomo res uporabljali.
Za poskusno in začetno snemanje lahko uporabljamo kar mobilni telefon. Za boljšo zvočno slišnost priporočam, da se uporabi vsaj tiste slušalke, ki so priložene ob nakupu mobilnega telefona, saj imajo vgrajen tudi mikrofon. Tako se bo vaš glas slišal veliko bolje. Če imate to dvoje, imate osnovo za snemanje.

ZVOČNA DATOTEKA JE POSNETA
Po vseh vsebinskih in osnovnih tehničnih pripravah ste naredili prvi zvočni posnetek. Od tega, ali ste ga posneli v enem koraku ali ste vmes naredili nekaj premorov in ustavljanj, bo odvisna količina dela, ki jo bo treba vložiti v naslednjem koraku, ki se mu reče postprodukcija. Enostavno povedano – posnetek je treba »očistiti« vseh zvočnih motenj, nepotrebnih medmetov, daljših obdobij tišine, raznih napak … Najpogosteje se za začetek obdelave zvočnega posnetka uporablja program Audacity.
Preden se lotimo urejanja posnetka, si je treba pripraviti še uvodno in odjavno špico. Tudi o tem je dobro premisliti: kaj naj bi naša uvodna špica vsebovala, kakšen bi bil naslov našega podcasta, s katerimi besedami bi želeli začeti vsako epizodo, s kakšnimi glasbenimi kulisami in zvočnimi efekti …? Za boljšo pripravo lastnega uvoda je dobro, da poslušamo nekaj boljših slovenskih ali tujih podcastov in si ustvarimo vtis, kaj nam je všeč in kaj ne. Enako velja za odjavno špico, ki jo bomo uporabili za zaključek vsake epizode.
Sedaj se lahko lotimo obdelave zvočnega posnetka.

ERJAVEC, Matej, (Klik), Ognjišče 2021, leto 57, št. 2, str. 68-69