SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Izgovorjena beseda je pravzaprav dejanje!
Kakšno moč imajo besede! Naj bodo zapisane ali izgovorjene, za seboj puščajo res široko paleto odzivov. Kar pomisli: lahko te pomirijo, potolažijo, raznežijo, razveselijo, ganejo, dolgočasijo, zbegajo, prestrašijo, vznemirijo, užalijo, razjezijo in še kaj. Ob pravilni izbiri besed lahko tudi mimobežni klepet dodatno začiniš in v sogovorniku vzbudiš zanimanje. Pa ne samo v vsakdanu, pozitivne učinke izrečenega lahko opazuješ tudi pri predstavitvi seminarske naloge v prihodnjem šolskem (študijskem) letu.
Besede uporabljamo izključno ljudje, zagotavljajo pa nam spoznavanje občutkov, doživetij in početij drugih. Navadno jih poudarjamo z gestami, tonom glasu in mimiko obraza. Beseda lahko sproži prepir ali ustvari premirje, lahko konča ljubezen ali začne odnos, lahko poglobi ali prekine prijateljstvo, lahko prinese dobiček ali povzroči propad in še marsikaj. Gre za sredstvo, s katerim lahko marsikaj popravimo – ali pokvarimo. Gotovo si že izkusil učinek grobe, nepremišljeno izrečene besede, ki te je morda zabolela, pa tudi upadanje občutka jeze ob iskreno izrečenem »Oprosti!«. Torej smo tudi mi odgovorni za občutke, ki jih s svojimi besedami povzročimo v drugih. Pogosto se premalo trudimo, da bi se jih naučili zavestno, obvladano in konstruktivno uporabljati. Včasih se zdi, da se ne zavedamo čisto, da je beseda, ki jo izgovorimo, v resnici dejanje.
- V RAZMISLEK
Učitelj je poskušal razložiti množici, kako ljudje reagirajo na besede. Nekdo iz ozadja je ugovarjal: »Ne strinjam se s tem, da imajo besede tako močan učinek na nas.« »Sedi, baraba!« je vzkliknil učitelj. Mož je bil ves iz sebe od jeze in trajalo je kar nekaj časa, da je lahko spet spregovoril in izlil na učitelja ploho žaljivk. Učitelj je skesano dejal: »Oprostite mi, gospod, zaneslo me je. Resnično se vam opravičujem za svoj neodpustljivi spodrsljaj.« Mož se je hipoma pomiril. »No, tu imate odgovor: potrebnih je bilo le nekaj besed, da sem v vas sprožil takšen vihar in nekaj besed, da sem ta vihar pomiril,« je zaključil učitelj.
ČUSTVA IN PRIDEVNIKI SO KLJUČ
V svoj govor vnesi čustva. To storiš z ustrezno glasnostjo, hitrostjo, intonacijo, izgovorjavo in premori. Povedano lahko nato še poudariš s kretnjami. Toda pazljivo pri njihovem doziranju, malo je lahko hitro preveč in tako lahko nehote izpadeš nervozen. Da si boš laže predstavljal, kako različno lahko izpade tvoj govor zgolj z različnimi poudarki, ti priporočam naslednjo vajo. Stavek »Jaz se svojega nastopa zelo veselim« preberi šestkrat naglas, s tem da vsakič poudariš drugo besedo. Prvič torej poudari besedo jaz, naslednjič se, tretjič svojega in tako naprej. Pri tem bodi pozoren na dejstvo, kako zelo se z različnimi poudarki v resnici spreminja pomen stavka.
Zavedaj se, da z vsemi pridevniki, načinom govora in tudi z mimiko sogovorniku ali občinstvu posreduješ dodatno oceno naklonjenosti ali nenaklonjenosti ... Poglejmo primer. Če izgovorim samo Andraž, več od imena ni znanega. Če povem, da je sošolec, s tem povem, v kakšnem odnosu sva. Če dodam še besedno zvezo najbolj prijazen, ti bo jasno, da sem mu naklonjena. Nasprotno pa boš v primeru, če ti rečem, da je Andraž izredno nesramen, vedel, da z njim najverjetneje ne hodim v kino.
Predlagam, da uporabljaš opise, s katerimi boš sogovorniku še bolj približal zgodbo. S pridevniki lahko orišeš marsikaj. Spodbujaj notranje predstave posameznika, ker si ljudje tako prej prikličejo v spomin, kar si povedal. Ko skušaš orisati dogajanje, se raje nagibaj k uporabi pozitivnih primerjav. Na primer: »Ana me je po enotedenskem oddihu sprejela s takim navdušenjem in iskrenim veseljem, kot da me ni videla že leta!« Ljudje si bodo take primerjave namreč hitreje zapomnili.NAPOTKI PRED OSVEŽITVIJO
Preden se ohladiš v morju ali ob kepici svojega najljubšega sladoleda, še nekaj namigov, ki ti lahko pridejo prav pri izboru in posredovanju sporočil. Če bi bilo besedilo napisano, bi se bralec lahko vrnil k delu, ki ga zanima, ob govoru pa tega ne more storiti, zato si moraš res prizadevati, da si kar se da razumljiv. Skušaj biti kar se da natančen in korekten, kratek in jedrnat. In imej v mislih, da si bodo prej kot vse, kar si povedal, priklicali v spomin, kako so se počutili ob tvojem govoru. Da bi jim vseeno kar čim več ostalo v spominu, uporabljaj asociacije: primerjave, metafore ali kaj podobnega.
- Anita Urbančič
Anita Urbančič je radijska novinarka in voditeljica. Opravljeno ima Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Svoje znanje, ki ga predaja tečajnikom na tečajih retorike in javnega nastopanja, je s prakso bogatila v več PR-agencijah.
[anita.urbancic@ognjisce.si]
- Tega zagotovo ne bom zmogel./Zmorem.
- Položaja ne obvladam./Vse imam pod kontrolo.
- Slabo se počutim./Super sem.
- Groza me je./Svojega nastopa se veselim.
- Zakaj ravno jaz?!/Veseli me, da sem tukaj in zdaj.
Potrudi se, da boš vedno, ko boš začel razmišljati o negativnih scenarijih, vse obrnil na pozitivno plat.
Verjetno že samo ob prebiranju zgornjih stavkov čutiš, kako vplivajo nate. Prepričana sem, da bi, če bi se ljudje zavedali moči besed, ravnali z njimi precej bolj v rokavicah, torej pošteno razmislili, preden jih izrečejo. Pozitivna beseda kot most med dejanji namreč lahko krepi odnose med ljudmi in poraja nova občutja, spodbude in projekte. Zatorej srečno in previdno z njihovo (upo)rabo!
Urbančič A., Dobro vsebino ... dobro povej, v: Ognjišče (2017) 08, str. 82.
