Biti piarovec ni lahko, to delo moraš imeti rad!

Si se že kdaj vprašal, kdo pripravi besedilo za nagradno igro ob objavi fotografije tvoje najljubše pijače na Facebooku? Si morda kdaj pomislil, kdo si je zamislil TV-oglas, zaradi katerega si za razliko od tvojega TRR računa bogatejši – za najnovejše superge? Si med prebiranjem časopisa naletel na časopisni članek, v katerem si izvedel veliko novega o podjetju, kjer bi si želel nabirati svoje naslednje delovne izkušnje? Kdo stoji za temi vsebinami, kdo jih pripravi, kdo si jih zamisli? Zaposlene, ki so specializirani za področje upravljanja odnosov z javnostmi, imajo vsa večja podjetja. Imenujejo se svetovalci za odnose z javnostmi. dobro povej 02 2019a

Svetovalec za odnose z javnostmi skrbi za odnose z mediji, kar v najbolj grobem orisu pomeni, da pripravlja obvestila za objavo v množičnih medijih (sem spadajo tudi družbena omrežja, kot so Instagram, Facebook, Twitter ...) ter sodeluje z novinarji, blogerji, vlogerji in vplivneži (angleško influencerji). Navadno skrbi za oblikovanje, vzdrževanje in ohranjanje medsebojnih odnosov z različnimi javnostmi. Teh pa je kar precej ... Če vzamemo za primer neimenovano podjetje, lahko hitro ugotovimo, da želimo zaposlenim prenesti druga sporočila kot kupcem, dobaviteljem ali delničarjem.

Vse to so javnosti, ki v določenem trenutku potrebujejo različne informacije. Zato ne glede na to, kje je svetovalec zaposlen oziroma za koga dela, povsod načrtuje in izvaja komunikacijske programe in aktivnosti. Javnost obvešča o dogajanjih, načrtih in spremembah, na primer o novem voznem redu, izdelku ali storitvi, ter preučuje odzive uporabnikov. To pomeni, da vsebino, ki jo želi skomunicirati, pripravi in posreduje na način, ki ustreza ciljni publiki. Da to lahko uspešno stori, mora svoje delo res obvladati. Nekateri take svetovalce imenujejo kar PR (angleško public relations) strokovnjaki oziroma v žargonu piarovci. Med njihove redne delovne obveznosti spadajo: dober govorni nastop, sprotno obveščanje novinarjev, organiziranje novinarskih konferenc, priprava razstav, oglasov pa tudi revij in biltenov, ki so namenjeni zaposlenim v podjetju. Poleg tega pripravljajo, raziskujejo in pišejo različna informativna ter promocijska gradiva. Vse predstavljeno velja za velika podjetja, ki imajo na razpolago več finančnih sredstev. V manjših organizacijah ali podjetjih lahko tovrstna dela opravlja ena sama zaposlena oseba, ki morebiti pripravlja še oglase in druge podporne aktivnosti na področju trženja. dobro povej 02 2019b

KAKO POSTANEŠ SVETOVALEC ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI?
Temeljna znanja na področju odnosov z javnostmi pri nas daje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede. Za delo sta pomembni dobra govorna izurjenost in spretnost pisanja, šele večletne delovne izkušnje pa omogočajo tudi dobro vodenje ekipe sodelavcev. Delovni dan v oddelku za odnose z javnostmi je pogosto podoben čebelnjaku, kjer zvonijo telefoni, ropotajo tiskalniki, potekajo pogovori, pritekajo pritožbe in pohvale, zahteve vodstva in želje novinarjev. Poslovna srečanja, novinarske konference, otvoritve in potovanja pripomorejo k razgibanosti dela, terjajo pa tudi posebne vrste zmožnosti za osredotočenost in pozornost pri delu. Ponekod dajejo pri zaposlovanju na ta delovna mesta prednost novinarjem ali ekonomistom. Za učinkovito delo na področju odnosov z javnostmi je pomembno dobro poznavanje in uporaba računalnika ter druge sodobne tehnološke opreme, ki omogoča hiter dostop do spletnega informacijskega omrežja. Strokovnjaki za odnose z javnostmi morajo biti vešči pisanja in govornega izražanja, zato morajo dobro poznati svoj jezik, pa tudi enega ali več tujih. Najboljši svetovalci za odnose z javnostmi so dobri poznavalci psihologije in komuniciranja, odprte narave ter pošteni. dobro povej avtorica2019

TO DELO MORAŠ IMETI RAD!
Kot opažam, si ljudje včasih ne predstavljajo, kako naporno delo so v resnici odnosi z javnostmi. Za menoj je že več kot 20 let, ki sem jih (najprej kot študentka, nato pa kot redno zaposlena) preživela v različnih organizacijah. Ravno v agenciji za odnose z javnostmi sem se naučila največ, pa vendar na ta čas gledam kot na najbolj naporna delovna leta mojega življenja.

Čeprav je bilo delo izredno zanimivo (delala sem za različna podjetja in na različnih projektih), bi kot največji izziv ocenila nepredvidljiv delavnik in s tem povezano organizacijo dela. Nikoli namreč ne moreš natančno napovedati, kdaj bo kateri od novinarjev poslal vprašanje, na katerega boš moral odgovoriti v čim krajšem času. Pogosto so novinarji potrebovali odgovore oziroma podatke za članek, ki je izšel naslednji dan, meni kot predstavnici podjetja pa je bilo seveda v interesu, da sem podjetje, ki sem ga zastopala, predstavila v kar najboljši možni luči, tako da sem se kljub morebitnim drugačnim načrtom usedla za računalnik in začela z delom ... Lahko bi rekli, da biti komunikacijski strokovnjak pravzaprav ni samo delo, ampak kar način življenja. Načeloma se dela v običajnem delovnem času, včasih pa, dokler traja večja promocijska ali informativna prireditev, tudi dlje. Po potrebi se dela tudi za konec tedna. Delovni dan je pogosto nestalen, kot tudi potovanja in srečanja s tujimi partnerji ter različnimi javnostmi. Običajno se dela v večjem delovnem prostoru, kjer zna biti precej glasno. Ker delavnik pogosto posega v prosti čas zaposlenih, je tovrstno delo dolgoročno zagotovo precej naporno, zato ga je na prvem mestu treba imeti rad. Če te vse našteto ni odvrnilo ali prestrašilo, si morda iz pravega testa za PR-strokovnjaka in mi boš lahko nekoč, če se kdaj srečava, povedal, če sem pri opisu povprečnega delovnika na kaj pozabila.

URBANČIČ, Anita. (Dobro vsebino ... dobro povej). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 2, str. 82-83.

Biti piarovec ni lahko, to delo moraš imeti rad!

Zajemi vsak dan