Luka Sešek

Čestitke Luki Sešku za zmago v oddaji Znan obraz ima svoj glas - preberite si, kaj je kakšen mesec prej povedal za Ognjišče:

Luka Sešek, pevec, plesalec, igralec, je slovenski javnosti postal znan s sodelovanjem v oddaji Slovenija ima talent, letošnjo jesen pa zabava gledalce z imitiranjem glasbenikov v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Deček mnogih talentov pa je tudi pravi fant od fare, ki kljub slavi in medijskemu hrupu ni pozabil na Boga – ta ima še vedno zelo pomembno mesto v njegovem vsakdanu.

Luka, glasba vam je bila položena že v zibelko. Se še spominjate svojega prvega nastopa?
Hmm, če sem čisto iskren, ne. Spominjam se svojega prvega gledališkega nastopa, pevskega pa res ne. Čudno. :)
Čeprav se z glasbo ukvarjate že vse življenje, ste postali slovenski javnosti bolje poznani s sodelovanjem v projektu Slovenija ima talent. Zakaj ste se odločili za sodelovanje? Menite, da bi se brez sodelovanja v šovu teže prebili na slovensko glasbeno sceno?
Sam nikoli nisem bil pristaš pevskih tekmovanj. Priznam. Zdelo se mi je, da če si dober, te bodo ljudje že nekako slišali in te našli. A kmalu sem dojel, da ni tako. Šov, kot so Talenti, je najboljši recept, da tvoj glas prodre do ljudi po Sloveniji. Meni ni niti malo žal! Pridobil sem nove izkušnje z živim nastopanjem pred kamero. Spoznal sem nove ljudi. Dobil sem več ponudb za nastope. In navsezadnje sem tudi zaradi Talentov v šovu Znan obraz ima svoj glas. Hvaležen sem za to fantastično izkušnjo. Še enkrat bi šel. ;)
Poslušalci, gledalci in mediji so vas hitro vzljubili kot »najstarejšega sina Jureta Seška«. Ste kdaj dobili občutek, da vas publika primerja z delom vašega očeta in da se morate zaradi tega še bolj izkazati?
Res je. Priznam, da me primerjava in nenehno povezovanje z očetom včasih kar malo moti. Pa ne zato, ker ne bi bil na to ponosen, ampak zato, ker hočem biti sam svoj. Luka Sešek. Ne sin znanega radijskega voditelja Jureta Seška. Veliko ljudi misli, da sem na sceni zaradi očeta. Ampak res ni tako. On me popolnoma pusti, da se razvijam in delam sam. Čisto sam.
V čem pa se po svojem mnenju razlikujete od drugih glasbenikov? Kaj vas dela izjemnega?
Hmm. Mogoče bi na prvem mestu izpostavil svoj, se mi zdi, unikaten vokal. Potem to, da tudi plešem. Znam igrati na štiri instrumente. Ukvarjam se tudi z gledališčem. Predvsem pa se borim za to, da glasba dobi pravi pomen. Vsak dan je bolj kot vsebina glasbe pomemben videz izvajalca. In to se mi zdi popolnoma zgrešeno. Že tako nas mediji in socialna omrežja pumpajo z idealnim videzom, idealno postavo. Muzika pa je čisto nekaj drugega.
Naštete lastnosti vam zagotovo pomagajo tudi v projektu Znan obraz ima svoj glas, v katerem sodelujete letošnjo jesen. Ste se z imitiranjem srečali že kdaj prej?
Ne. Nikoli. To je zame nekaj čisto novega. No, vedno sem se rad afnal s kakšnimi drugimi glasovi, a na tak način, kjer je treba združiti imitiranje, petje, ples in navsezadnje tudi igro, pa še ne.
Pa vendar v enem tednu ni lahko osvojiti glasbenika/glasbenice, v katerega se prelevite v nedeljo zvečer. Kaj vam povzroča največ težav in kaj vam gre najbolje od rok?
Najbolj zahtevna naloga zame je, glasovno se približati originalu. Če hočeš nekoga glasovno imitirati, moraš zelo dobro poznati svoj glas in njegovo obnašanje, da znaš uporabiti pravi del glasu, pravi nastavek. In mogoče me to, da sem še kar mlad, malo heca. Nisem še čisto spoznal svojega glasu.
Najbolje pa mi gre od rok kombinacija plesa in petja. Vesel sem, če mi Miha (naš koreograf) pove, da bo naslednja točka plesna.
Če bi si lahko sami izbrali katerega koli glasbenega izvajalca/izvajalko, ki bi ga lahko oponašali, kdo bi to bil?
Jan Plestenjak.
V kateri glasbeni zvrsti pa se sami počutite najbolj domačega?
V pop baladah. To je moj dom. In tako zvrst tudi poslušam.
Na glasbeno pot ste zajadrali s svojo glasbeno skupino Proper. Koliko časa že sodelujete?
S fanti sodelujemo dobro leto. Že na prvi vaji smo se res dobro ujeli. Vsi imamo približno isti okus za glasbo, poslušamo skoraj iste izvajalce, pri nastajanju komada imamo zelo podobne ideje. Skratka, nobeden ne izstopa. Nobenega člana ni, ki bi skupino zaviral. Vsi imamo enake interese in skupaj se borimo. Res, res sem vesel, da smo se našli in upam, da bomo skupaj do konca!
V skupini vas spremljamo le kot vokalista. Bi vam igranje in petje hkrati postavljalo velik izziv?
Ne. Sem že navajen, da med brenkanjem kitare ali igranjem klavirja odpiram tudi svoj kljunček in spuščam glasove. ;)
Končajva tam, kjer sva začela. Pri družini, ki vam v zibelko ni položila le glasbe, temveč tudi vero. Kaj vam pomeni vera? Kdo je za vas Bog?
Zame vera predstavlja velik del mojega življenja. Ko mi je hudo, ko se znajdem v enosmerni ulici, ko me daje trema, ko sem utrujen in se mi ne da čisto nič več, takrat zaprem oči in zmolim. Tudi če samo en očenaš. To mi pomaga. Vzgojen sem bil v krščanski družini, kjer vera zaseda kar visoka mesta. Kdo je pa zame Bog? Izključno samo ljubezen in spoštovanje do sočloveka. V tem se skriva Bog!
Ali z glasbo tudi kdaj slavite Boga? Se mu kdaj zahvalite za vse talente, ki ste jih prejeli?
Definitivno! Včasih, ko mi je še čas dopuščal, sem pel pri mladinski skupini, v naši župniji. Sam obožujem slavljenja in ritmično-duhovno glasbo.
Pred nami je adventni čas, čas, ko se kristjani pripravljamo na rojstvo Odrešenika. Kako doživljate to pripravo?
To so zame najlepši čas v letu. Z družino ob nedeljah prižgemo svečko na adventnem venčku ter se trudimo, da se tudi med tednom zberemo za mizo, zmolimo, kakšno zapojemo in se, vsak posebej, zahvalimo Bogu za vse čudovite stvari, ki nam jih pošilja v življenje!
Bralcem revije Ognjišče sporočam, ... da ostanite taki, kot ste, in širite pozitivo. Če človek samo jamra, ni nikoli nič bolje. Bodimo hvaležni za to, kar imamo!
FLISAR, Urška, Luka Sešek. (Glasba). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 12, str. 92-93.