sv. Jakob st (25. julij)

Apostol Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Oče Zebedej je bil ribič, sinova Jakob in Janez sta mu pomagala. Ko je kmalu na začetku svojega javnega delovanja nekega dne prišel mimo Jezus, ju je poklical “in takoj sta pustila čoln in očeta ter šla z njim” (Mt 4,22). Evangelist Marko pripominja, da jima je Jezus dal ime Boanerges, Sinova groma (Mr 3,17) zaradi njunega vihravega značaja. Ko sta Jezusa prosila, da bi v njegovem kraljestvu sedela na njegovi desnici in levici, jima je napovedal, da se bo to zgodilo, vendar na drugačen način. Skupaj s Petrom in bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega poveličanja na gori Tabor in obuditve Jairove hčerke od mrtvih. Te tri je Jezus vzel s sabo v vrt Getsemani, ko je pred svojim strašnim trpljenjem šel molit. V dneh Jezusovega ponižanja se ni izkazal, po njegovem in prihodu Svetega Duha je kot prvi izmed apostolov pričeval za Jezusa z mučeniško smrtjo (Apd 12,2). Po starem izročilu je njegov grob od 7. stol. v Španiji, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela in je priljubljena evropska božja pot. (S. Čuk)

Na sliki: M. Bradaška, Sv. Jakob st., o. pl., 1906, Leše, ž. c. sv. Jakoba st., gl. oltar.

Sv. Jakobu je pri nas posvečenih 70 cerkva: 26 župnijskih, 44 podružničnih in ena kapela. – V LJ nadškofiji je sedem ž. c. apostola Jakoba: Leše, Ljubljana - Sv. Jakob (1), Podbrezje, Polica (2), Ribno (3), Sv. Jakob ob Savi (4) in Škofja Loka (5); imajo pa tudi 16 p. c.: frančiškani (Kamnik), Borje (Kolovrat), Stanežiče (Ljubljana - Šentvid), nad Potočami (Preddvor), Petelinec (Preska), Hraše (Smlednik), Pudob (Stari trg pri Ložu), Brezovica (Sv. Katarina - Topol), Štrukljeva vas (Sv. Vid nad Cerknico), Padež (Šentjurij - Podkum), Mali Osolnik (Škocjan/Turjaku), Strahomer (Tomišelj), Mala Slevica (Velike Lašče), Velika Dobrava (Višnja Gora), Blatna Brezovica (Vrhnika) in Kotredež (Zagorje ob Savi). – Na ozemlju KP škofije najdemo šest ž. c., posvečenih sv. Jakobu: Dolenja Trebuša, Ledine (6), Livek (7), Studeno (8), Štjak (9) in Veliki Dol (10); tu je tudi osem p. c.: Šared (Izola), sv. Jakob (Marijino Celje/Lig), sv. Jakob (Podgrad), sv. Jakob (Povir), Rakitovec in Stepani (Predloka), Ozeljan (Šempas) in Narin (Šmihel). – V NM škofiji stojijo tri ž. c. sv. Jakoba st.: v Banja Loki (11), Kostanjevici na Krki (12) in Vavti vasi (13; poleg teh pa najdemo še 13 p. c.: Naklo (Črnomelj), Koprivnik (Kočevje), Velike Lese (Krka), Hrušica (Stopiče), Beriča vas (Suhor), Velika Loka (Šentlovrenc), Telče (Škocjan pri NM), Cerovec (Šmarjeta), Ždinja vas (Št. Peter - Otočec), Vrhtrebnje (Trebnje), Pavla vas (Tržišče), Ponikva (Velika Dolina) in sv. Jakob (Žužemberk). – V MB nadškofiji je sedem ‘Jakobovih’ ž. c.: v Črnečah (skupaj s sv. Andrejem), Koprivni, Limbušu (14), Mežici (15), Ormožu (16), Pamečah (17) in v Jakobskem Dolu (Sv. Jakob v Slo. Goricah) (spodaj); p. c. pa je v Resniku (Sv. Kunigunda na Pohorju). – V CE škofiji sta dve ž. c. sv. Jakoba: Dol/Hrastniku (18) in Galicija (19), imajo pa še šest p. c.: Mali Vrh (Pišece), Okonina (Radmirje), Šedem (Senovo), Topolšica (Šoštanj), Zabrdo (Velenje - Sv. Marija in sv. Jakob (Žusem). – Edina cerkev apostola Jakoba v MS škofiji je ž. c. v Dobrovniku (20), imajo pa še kapelo na Kapci (Lendava). (mč)

sv. Jakob Starejši - Sv. Jakob v Slovenskih  goricah (Jakobski Dol)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 7, str. 115.