Žalostna Mati Božja (15. september)

Naši verni predniki so se v življenjskih preizkušnjah zatekali k Mariji, ki je spremljala Jezusa v njegovem trpljenju. Častili so jo kot žalostno Mater Božjo in jo upodabljali kot Sočutno (Pieta) z mrtvim Sinom v naročju ali kot Marijo sedem žalosti s sedmimi meči v srcu. Ta naziv ima podlago v napovedi starčka Simeona, ki je prišel v jeruzalemski tempelj, ko sta Marija in Jožef po predpisih postave tja prinesla osem dni starega Jezusa. Vzel ga je v naročje in se Bogu zahvalil, da je pred smrtjo videl Odrešenika. Ko ga je vrnil materi Mariji, ji je rekel: »Tvojo dušo bo presunil meč« (Lk 2,35). Prva žalost, ki je presunila Marijino srce, je bila Simeonova prerokba, sedmi meč žalosti pa je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob. Vsebino in pomen češčenja Žalostne Matere Božje izpoveduje pesem Mati žalostna je stala, ki jo je napisal Jacopone da Todi († 1306). Največ sledov češčenja Žalostne Matere Božje je na slovenskih tleh pustilo 14. in 15. stoletje in iz te dobe so se ohranile številne podobe in kipi Marije s trpečim Sinom. (sč)

Na sliki: V. Metzinger, Pieta, olje na platno, kapela na gradu Turn, Preddvor

Žalostni Materi Božji je na naših tleh posvečenih 33 cerkva (3 žup. in 30 podr.), prav tako tudi 25 večjih kapel (večina pokopaliških); tri p. c. in dve kapeli sta posvečeni tudi Mariji sedem žalosti. Poglejmo, katere so posvečene Žalostni Materi Božji (ŽMB). – V LJ nadškofiji jih je največ; dve sta žup.: v Breznici (1) in v Stični (ovitek) - bazilika, še deset je podr.: Kresniške Poljane (3) (Kresnice), Tabor (4) (Podbrezje), Bukov Vrh (5) (Poljane nad Šk. Loko), Prevalje (6) (Preserje pod Krimom), Žebnik (7) (Radeče), Žlebič (Ribnica), Strmca (8) (Sodražica), Šk. Loka (9) (Sp. trg v mestu), Vače (10) (pok.) in Dedni Dol (11) (Višnja Gora). V nadškofiji je tudi osem kapel ŽMB. – V KP škofiji je šest p. c. ŽMB: Idrija (pok.), Mirenski Grad (12) - romarska (Miren), Zabiče (Podgraje), Dolenja vas (Senožeče), Predjama (13 (Studeno), Drskovče (14) (Zagorje) in ena kapela. – V NM škofiji je ž. c. Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem (2), na ozemlju škofije je še osem p. c.: Rosalnice - Tri Fare (15)- zg. cerkev (Metlika); Žalostna Gora (16) - romarska (Mokronog), Vel. Slatnik (NM - Sv. Lenart), Klošter (18) (Podzemelj), Čeplje (Stari trg ob Kolpi), Bušeča vas (17) (Sv. Križ - Podbočje), Leskovec (19) (Šentjanž) in Vina Gorica (Trebnje) in devet večjih kapel. – V MB nadškofiji stoji pet p. c. sv. Marije - ŽMB: Slovenska Bistrica (20) - v mestu, Središče ob Dravi (21) - v kraju, Vosek (Sv. Marjeta ob Pesnici), Jeruzalem (22) (Sv. Miklavž/Ormožu), Stanošina (23) (Sv. Trojica - Podlehnik); kapele so tri. – V CE škofiji je Žalostni Materi Božji posvečena p. c. na Starih gorah (24) (Podsreda) in ena kapela. – V MS škofiji so Žalostni Materi Božji posvečene tri kapele. • Kje pa so cerkve posvečene Mariji sedem žalosti? – V MB nadškofiji je p. c. na Slov. Kalvariji - Pekre (25) (Limbuš) in ena kapela. – V CE škofiji sta dve p. c. Marije sedem žalosti: v Botričnici (26) (Šentjur/CE) in na Vojniku (27) - hrib. – V MS škofiji je ena kapela Marije sedem žalosti. (mč)

 Žalostna Mati Božja - Stična

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 9, str. 115