Katarina Aleksandrijska (25. november)

Med štirinajstimi svetniki, ‘zavetniki v sili’, katerih češčenje je bilo posebej živo v hudih stiskah poznega srednjega veka, je tudi sv. Katarina Aleksandrijska, zavetnica za zdravo pamet. Legenda, ki so jo z Vzhoda v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju, pripoveduje, da je bila kraljevskega rodu iz Aleksandrije v Egiptu. Bila je nenavadno lepa in pametna. Skušala je spreobrniti cesarja Maksencija. Na njegov ukaz je razpravljala o krščanski veri s petdesetimi učenjaki. Govorila je tako prepričljivo, da se je vseh petdeset spreobrnilo. To je cesarja razkačilo in obsodil jo je na smrt: ostri noži na kolesu naj bi jo razrezali. To se ni zgodilo, kajti kolo se je razletelo, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Ko so ji odsekali glavo, je brizgnilo iz njenega vratu mleko namesto krvi. Angeli so njeno truplo brž odnesli na goro Sinaj, kjer stoji znameniti samostan svete Katarine. Iz njenega groba je pritekalo mleko in olje s čudežno zdravilno močjo. Umetniki jo upodabljajo s kolesom, nataknjenim z meči, zato je zavetnica kolarjev in mlinarjev. (sč)

Na sliki: sv. Katarina Aleksandrijska, gotska plastika iz grajske kapele v Veliki Nedelji, okrog leta 1415, galerijska zbirka ptujskega muzeja.

Sv. Katarini Aleksandrijski je pri nas posvečenih 31 cerkva: osem župnijskih in 23 podružničnih. – V LJ nadškofiji je mučenki Katarini posvečenih največ cerkva (11) – tri so župnijske: Lom (pod Storžičem) (1), Rova (2) in Sv. Katarina - Topol (3); podružnične (8) pa so v Rafolčah (Brdo) (8), v Zaborštu (Dol/LJ), v Mali Stari vasi (Grosuplje) (9), na Bregu (Litija) (10), na Ostrežu nad Prevegom (Polšnik) (11), na Jelovem (Radeče) (12), v Srednji vasi (Šenčur) (13) in na Homu (Zasip) (14). – Tudi v KP škofiji stojijo tri ž. c. sv. Katarine: Borjana (4), Branica (5) in Otalež (6); štiri so podružnične: Preserje (Branik), Veliki Otok (Postojna) (15), Tabor (Štjak) (16) in Medvedje Brdo (Zavratec) (17). – NM škofija nima nobene ž. c., sv. Katarini pa so posvečene štiri p. c.: v Borju-Dobovici (Dole/Litiji) (18), na Šumberku (Sela/Šumberku – nekdaj grajska kapela), na Brezovi Rebri (Semič) (19) in na Frlugi (Sv. Križ - Podbočje), omenjajo se tudi razvaline p. c. na Plešivici (Šmihel/Žužemberku). – V MB nadškofiji je ena ‘Katarinina’ župnijska cerkev (Kapla na Kozjaku) (7) in ena p. c. – v Cirkulanah (Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane) (20). – V CE škofiji ni nobene župnijske cerkev sv. Katarine, imajo pa šest p. c.: Kuretno (Laško) (21), Lemberg (Nova Cerkev) (22), Lačja vas (Rečica ob Savinji), Nezbiše (Sv. Ema) (23), Čeče (Trbovlje - Sv. Martin) in na Čreti (Vransko) (24) – V MS škofiji je zavetnici mlinarjev in kolarjev posvečena ž. c. v Lendavi.(spodaj) (mč)

 sv. Katarina Aleksandrijska - LENDAVA

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 11, str. 115