Lurška Mati Božja (11. februar)

Leta 1854 je papež bl. Pij IX. razglasil versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju: “da je bila Marija v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeže izvirnega greha”. Štiri leta zatem je to potrdila Marija sama. To je storila v neznatnem francoskem mestecu Lurd pod Pireneji, za glasnico svojega sporočila pa je izbrala štirinajstletno Bernardko Soubirous, preprosto deklico iz revne družine. Leta 1858 se ji je osemnajstkrat prikazala. Prvič se je to zgodilo 11. februarja in na ta datum obhajamo god Lurške Matere Božje. Med šestnajstim prikazanjem, 25. marca 1858, je Marija na Bernardkino vprašanje, kako ji je ime, odgovorila: »Brezmadežno spočetje sem.« Bernardki je naročila: »Pojdi in povej duhovnikom, naj sezidajo na tem kraju kapelo.« Duhovniki in svetni oblastniki so imeli Bernardko za lažnivko, počasi pa so spoznali, da je njeno pripovedovanje resnično. Leta 1862 so začeli graditi prvo cerkev in Lurd je kmalu postal najbolj obiskana božja pot v Evropi, kamor se vsako leto zgrinja okoli tri milijone romarjev z vsega sveta.
Med romarji je veliko število bolnikov. Med desetim prikazanjem je pred lurško votlino začel izvirati studenec lurške vode, ki jo po kemični sestavi enaka vodi drugih studencev v okolici, vendar povzroča čudežna ozdravljenja. Papež sv. Janez Pavel II. je leta 1992 god Lurške Matere Božje razglasil za Svetovni dan bolnikov. V Lurd, ki ga je imenoval “svetišče človeškega trpljenja”, je romal dvakrat: leta 1983 je bolnike, “najodličnejše lurške romarje”, prisrčno nagovoril, 15. avgusta 2004 pa jim je, kot eden izmed njih, vlival moč in zaupanje s svojo navzočnostjo, s svojim zgledom, kako prenašati križ bolezni in trpljenja, “kakor in dokler hoče Bog”. (sč)

Ob prazniku Lurške Matere Božje smo poiskali cerkve in kapele, ki so pri nas posvečene ‘lurški Gospe’ Njenih cerkva pri nas je osem, dve sta župnijski, šest podružničnih, poleg teh je še (vsaj) 23 večjih kapel, nekaj naravnih votlin in številne kapelice. – V LJ nadškofiji je Lurški Materi Božji posvečena ž. c. na Polšniku, (1) omenimo pa še osem večjih lurških kapel: ob ž. c. v Šmartinu/Kranju,(8) v Godiču (Mekinje),(9) Kamniški Bistrici (Stranje),(10) Zagradu (Svibno) (11) in v Podgori (Zlato Polje);(12) manjše kapele so na Rakovniku (LJ - Rakovnik), v Dol. Lazih in v Sušju (Ribnica), na Jančah … – V KP škofiji sta p. c. Lurške Matere v Logu pod Mangartom (pok.) (2) in v Mali Pristavi (Šmihel),(3) lurška kapela je v Podgrajah,(13) naravne ‘lurške’ votline pa v Kanalu ob Soči, (24) Lipici (Lokev),(26) Plačah (Vip. Križ),(27) ob poti na Mirenski Grad (Miren) … – V NM škofiji je Lurški Materi Božji posvečena ‘južna’ cerkev v Rosalnicah - Tri Fare (Metlika) (4); med kapelami je najbolj znana v “dolenjskem Lurdu” – na Rakovniku (Šentjernej);(18) večje so še v Jelševniku (Črnomelj),(14) na Kamenici (Metlika),(15) v M. Mraševem (Sv. Križ - Podbočje),(17) med cerkvijo in samostanom pri Sv. Lenartu v Novem mestu (16)… manjše pa v Tuševem Dolu (Črnomelj), v Ivanjšah (Kostanjevica na Krki). - V MB nadškofiji sta dve ‘lurški’kapeli: v Vel. Brebrovniku (Sv. Miklavž/Ormožu) (19) in manjša v Zg. Jablanah (Cirkovce) … – Največ cerkva Lurške Matere Božje je v CE škofiji. Največja je župnijska in božjepotna v Brestanici, še tri so podružnične: Migojnice - Gradišče (Griže),(5) nad Ogečami (Sv. Marjeta/Rimskih Toplicah) (6) in Podlog pod Bohorjem (Sv. Vid na Planini). (7) Večje kapele so v Zvodnem (CE - Sv. Jožef) (20), v Koprivnici (21)  in na Svetih Gorah (Sv. Peter pod Sv. Gorami) (23); na ozemlju škofije je tudi Lurška jama (Zagorje/Lesičnem).(25) – V MS škofiji sta Lurški Materi posvečeni dve kapeli v Beltincih (Rousova (22) in Sršova). – Kapele Lurške M. Božje so tudi v novomeški in brežiški bolnišnici in v Domu Janka Škrabana v Beltincih. (mč)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 2, str. 98-100.