Loretska Mati Božja (10. december)

Našo nebeško Mater Marijo častimo tudi z litanijami, molitvijo, ki jo slavi z naslovi, vzetimi iz Svetega pisma in spisov cerkvenih očetov. Poznamo jih pod imenom ‘lavretanske’ – po kraju Loreto pri Anconi, kjer stoji znamenito Marijino svetišče, ki so ga sezidali v drugi pol. 15. stoletja nad ‘nazareško’ ali ‘sveto hišico’ – domovanjem Svete družine v Nazaretu. Po izročilu naj bi jo angeli prenesli semkaj iz Palestine leta 1294, potem ko je nekaj časa stala na Trsatu nad Reko. Zdaj stoji ‘sveta hišica’ pod kupolo bazilike v Loretu, kjer je cilj romarjev iz vse Evrope, tudi papežev.

• Na naših tleh stoji pet cerkva Loretske MB. V LJ nadškofiji je njena p. c. v Suši /1/ (Zali Log); v KP škofiji sta dve p. c.: na Belvederju /2/ (Izola) in v Trenti 3 (Soča) ; p. c. LMB stoji tudi v MB na Grajskem trgu /4/ (MB – Sv. Janez Krstnik); p. c. LMB je tudi v CE škofiji: na Ložnem /5/ (Sv. Florijan ob Boču), loretska kapela pa v cerkvi Marijinega oznanjenja v Nazarjah. /6/

Omenimo še nekaj Marijinih cerkva, ki zaradi posebnega poimenovanja niso bile uvrščene k znanim Marijinim praznikom in bogoslužnim spominom. – V LJ škofiji so take: ž. c. Naše Gospe Presv. Srca Jezusovega v Davči,/1/ p. c. Marije, Matere milosti nad Kropo /5/ in p. c. Marije, pribežališča grešnikov na Planinski gori./4/ – V KP škofiji niso bile omenjene: p. c. Marije od zdravja v Semedeli /6/ (Koper - sv. Marko) in Piranu; /7/ p. c. sv. Marije Alietske v Izoli /8/ (posv. M. Vnebovzeti) in p. c. Device Marije Rešiteljice v Selih nad Podmelcem. /9/ – V MB škofiji sta ostali neomenjeni: ž. c. Sv. Marije - Matere usmiljenja (Maribor - Sv. Marija – bogosl. spomin 25. 1.) /2/ in ž. c. Sv. Marije - Ptujskogorske Matere Božje (Ptujska Gora – romarska – bogosl. spomin 2. 7.) /3/

 M. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 12, str. 99.