SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Virus humane imunske pomanjkljivosti – HIV
HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj sindroma imunske pomanjkljivosti (AIDS). Spada v rod lentivirusov, ki pripada družini retrovirusov. Poznamo dva tipa virusa HIV: HIV-1 in HIV-2, v vsakem tipu pa številne podtipe.
Genom virusa HIV je RNA molekula, ki jo obdaja kapsida (notranja virusna ovojnica). Skupaj tvorita nukleokapsido, ki jo obdaja zunanja ovojnica. V zunanji ovojnici sta med drugim dva pomembna glikoproteina (gp), ki se pogosto spreminjata – gp120 in gp41. Z glikoproteinom gp120 se virus veže na celico. Gp41 pa mu pomaga pri vstopu v človeške celice.
Za njegovo nadaljnje delovanje je predvsem pomemben vstop in napad posebne skupine celic imunskega sistema (limfociti in druge celice, ki imajo na svoji površini CD4 receptorje). To so posebne beljakovinske molekule na celičnih membranah, ki jih virus HIV uporabi za vstop v celico. To povzroči oslabitev našega imunskega sistema, ki postane dovzetnejši za okužbe.
PRENOS VIRUSA
Virus HIV so izolirali iz krvi, semena, sline, solz, živčnega tkiva, materinega mleka in izločkov iz ženskih splovil. Dokazano pa se okužba prenaša s tveganimi spolnimi odnosi z okuženo osebo, s krvjo (s transfuzijo ali z menjavo igel med narkomani) in z okužene matere na novorojenca. V Sloveniji se virus HIV najpogosteje prenaša s tveganimi spolnimi odnosi.
- Slovarček:
Kaj je RNK?
RNK-ribonukleinska kislina, tako kot DNK (dezoksiribonukleinska kislina), je dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih. Čeprav je kemično zelo podobna DNK, ima precej drugačne lastnosti, kar se odraža v njeni biokemiji. Je nosilka genetske informacije pri nekaterih vrstah virusov.
Retrovirusi
so kroglasti virusi, ki vsebujejo poleg dednega zapisa RNK encim- reverzno transkripatzo, ki omogoči prepis informacije iz RNK v DNK in s tem vgraditev virusnega genskega zapisa v dedni material gostiteljske celice.
Imunski sistem
je sistem specializiranih celic in organov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred zunanjimi napadalci (mikroorganizmi).
Oportunistične okužbe
Gre za okužbe z mikroorganizmi, ki pri zdravem človeku ne povzročajo bolezni. Človek z oslabljenim imunskim sistemom pa zboli.
OKUŽBA HIV
Okužba z virusom HIV se v začetni fazi kaže kot blaga, gripi podobna infekcija. Najpogosteje se prvi simptomi okužbe pokažejo približno štiri tedne po tveganem obnašanju. Simptomi so različni, med najpogosteje sodijo: povišana temperatura, potenje, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, slabost, driske, glavoboli, izpuščaji. V približno enem mesecu večina omenjenih težav mine, utrujenost pa lahko traja dlje. Sledi obdobje brez simptomov, vendar imunski sistem okuženega slabi in propada. Virus se v krvi razmnožuje in uničuje vse več obrambnih celic, kar privede do nastanka AIDS-a (Acquired Immune Deficiency Syndrome) skupek simptomov, ki se pojavijo, ko je obrambni sistem bolnika tako poškodovan, da se ne mora več braniti proti okužbam. Zaradi propadanja celic imunskega sistema (limfocitov T) postanejo bolniki dovzetni za oportunistične okužbe. Imunski sistem se popolnoma poruši in pojavijo se nevarne bolezni. Človek okužen s HIV praviloma ne umre zaradi HIV, temveč zaradi drugih okužb, ki napadajo s HIV oslabljeno telo. Zdrav organizem take okužbe navadno brez težav premaga.
OKUŽBE HIV V SLOVENIJI
Število okuženih s HIV v Sloveniji narašča, čeprav je okužen manj kot eden na 1.000 prebivalcev. Skupno je bilo v obdobju (2004–2014) 450 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, medtem ko je umrlo 23 bolnikov z aidsom.
Med 39 primeri novih diagnoz okužbe s HIV je med moškimi bilo 21 moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, en moški se je predvidoma okužil s heteroseksualnimi spolnimi odnosi (s spolnimi odnosi z osebo iz države z visokim deležem okuženega prebivalstva), 16 niso mogli uvrstiti v nobeno od znanih skupin z višjim tveganjem.
Prijavljena sta bila dva primera okužbe pri injicirajočih uživalcih nedovoljenih drog, dve ženski sta se predvidoma okužili s spolnimi odnosi z moškimi. Ena je imela spolne odnose z znano okuženo osebo in ena z biseksualnim moškim. Prijavljenega ni bilo nobenega primera okužbe otroka, ki bi se rodil materi, okuženi s HIV. Zadnji primer okužbe prenesene z matere na otroka je bil prijavljen v letu 2011 in predzadnji v letu 2004.
Na osnovi Zakona o nalezljivih boleznih so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prejeli pet prijav novih diagnoz okužbe s HIV, ki so bile prepoznane v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2016. Štiri nove diagnoze okužbe s HIV so bile med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi in en primer pri moškem, kjer pot prenosa ni znana (vir: NIJZ).
OKUŽBE HIV V SVETU
Leta 2010 je bilo v svetu okuženih z virusom HIV okoli 34 milijonov ljudi, od tega okoli 16,8 milijona žensk in 3,4 milijona otrok, mlajših od 15 let. Zaradi okužbe je umrlo več milijonov bolnikov.
Južna Afrika je država z največjim številom okuženih prebivalcev. Leta 2010 je po ocenah iz tega dela sveta izhajalo 68 % vseh okuženih in 66 % primerov vseh smrti zaradi aidsa. V najbolj prizadetih državah se je življenjska doba zaradi okužbe HIV znižala od 65 na 35 let. Drugo najbolj prizadeto območje sta Južna in Jugovzhodna Azija. Območja z najmanjšo razširjenostjo okužbe v virusom HIV so Bližnji vzhod in Severna Afrika (0,1 % ali manj), Vzhodna Azija (0,1 %) in Zahodna ter Osrednja Evropa (0,2 %).
ZDRAVLJENJE
Okužbo z virusom HIV jo s sedanjimi terapevtskimi pristopi ni možno pozdraviti. Na voljo so zdravila, ki upočasnijo napredovanje okužbe s HIV do razvoja aidsa. Zdravila so učinkovita, saj omogočajo normalno življenje HIV pozitivnih oseb, z njihovo redno in pravilno uporabo pa se je umrljivost zaradi aidsa znatno zmanjšala. Izpuščanjem odmerkov zdravil zmanjša njihovo učinkovitost, virusom pa omogoči razvoj odpornosti, kar je lahko usodno.
Danes je standardna oblika zdravljenja za bolnike okužene z virusom HIV, terapija HAART (Highly Active Antiretroviral Treatment), ki obsega zdravljenje s tremi različnimi zdravili v kombinaciji. Terapija HAART vodi pri bolnikih, okuženih s HIV-1, do znatnega znižanja obolevnosti in smrtnosti in številni režimi HAART omogočajo skoraj popolno zavrtje podvojevanja virusa HIV-1.
dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2017) 12, str. 108.
