SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Zdravilne buče
Buče izvirajo iz tropskega dela Amerike, natančneje iz Mehike, v Evropo pa so jih prinesli Španci v 15.stoletju. Prve podatke o bučah je v ladijski dnevnik leta 1492 zapisal Krištof Kolumb, ki se je z bučami srečal na Kubi. Danes so buče precej razširjene, predvsem zaradi številnih zdravilnih učinkov.
Oranžno rdeča buča hokaido, izvira iz Japonske z otoka Hokaido, in je bogat vir betakarotena, ki preprečuje nastanek sive mrene, glavkoma, katarakte, makularne degeneracije in drugih bolezni oči. Vsebuje pa tudi številne druge zdravilne lastnosti.
Buče so zaradi nizke energijske vrednosti (vsebujejo malo kalorij) in lahke prebavljivosti zelo priporočljiva dietna hrana tako za uravnavanje telesne mase, kakor tudi na jedilniku različnih bolezni. Nedavne študije so dokazale, da so buče izvrstna hrana za diabetike, za boj proti debelosti in sladkorni bolezni. Iz tega razloga so priporočljiva pri obolenjih prebavil, želodca in črevesja (vnetja) ter pri bolnikih z ledvičnimi kamni.
Buče so bogate z vlakninami pektina in rudnin, predvsem kalija, fosforja in železa. Oranžne buče pa vsebujejo antioksidante – karotenoide, ki varujejo naše celice pred poškodbami.
KAROTENOIDI V BUČAH
Karotenoidi dajejo bučam močno oranžno barvo, ki se s pomočjo maščob v telesu pretvorijo v obliko vitamina A. Že manjša količina buče z nekaj dodanega hladno stiskanega olja vsebuje več kot 200 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitamina A, ki pomaga pri dobrem vidu.
Prav tako vitamini A spadajo med močne antioksidante in preprečujejo nastanek degenerativnih bolezni.
BUČNA SEMENA
Bučna semena so že od nekdaj uporabljali kot naravno zdravilo proti črevesnim zajedavcem ter pri težavah s prostato, saj so koncentriran vir mineralov in vitaminov.
- Antioksidanti – so snovi, ki nevtralizirajo celicam nevarne proste radikale. Prosti radikali so odpadne molekule kisika, ki se potikajo v našem telesu, napadajo celice, kvarijo njihov genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic.
Karotenoidi – so rumena do rdeča naravna barvila, v telesu delujejo kot antioksidanti, kar pomeni da ščitijo celice pred poškodbami prostih radikalov, pred učinki staranja in celo pred nekaterimi kroničnimi boleznimi. Nekateri izmed njih se v telesu pretvorijo v vitamin A, ki je bistvenega pomena za vid ter za normalno rast in razvoj.
Triptofan – je esencialna aminokislina, torej je človek ne more sam izdelati, dobimo jo lahko samo s prehrano. Pomembna je za tvorbo živčnih prenašalcev, hormonov serotonin-a (hormon sreče) in melatonin-a (hormon spanja).
Bučna semena so še posebej zdrava za moške, saj dokazano preprečujejo raka na prostati. Četrtina skodelice semen med drugim vsebuje približno 2,75 mg cinka (okoli 17 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa za odrasle), kar prispeva k moškemu spolnemu zdravju in normalni ravni moškega spolnega hormona testosterona.
Bučna semena vsebujejo kar 30 gramov beljakovin, 110% dnevne vrednosti železa in 559 kalorij/na 100g živila. V nasprotju z bučnim mesom so precej kalorična, zato naj pri uživanju velja zmernost (1 pest na dan). So bogat vir selena, ki deluje antioksidativno, preprečuje vnetja in prispeva k zdravju srca in ožilja.
AMINOKISLINA TRIPTOFAN IN HORMON SEROTONIN
Posebnost v bučnih semenih je aminokislina triptofan. Triptofan spodbujaja tvorbo hormona sreče, ugodja to je serotonina, ki vpliva na naše psihično razpoloženje, blagodejno deluje na živčni sistem, prenaša signale med živčnimi celicami in izboljša naše spanje.
ZDRAVILNE LASTNOSTI BUČ
- Dobro vplivajo na delovanje prebavil in pospešujejo prebavo.
- Znane so po svojih diuretičnih lastnostih (izločanje urina), zato jih še posebej priporočajo ljudem z vnetji ledvic, mehurja, revmatizmom, putiko in diabetesom.
- Učinkujejo protivnetno.
- Oranžne buče so zaradi velike vsebnosti karotenoidov odlične v boju proti raku.
- Dobro delujejo na vse žleze.
- Krepijo vse telesne sluznice.
- Preprečujejo razvoj bolezni srca in ožilja.
- Razstrupljajo jetra in spodbujajo izločanje presnovnih ostankov.
- Uravnavajo holesterol.
- Spodbujajo delovanje trebušne slinavke in pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja.
- Oranžne buče pri rednem uživanju zaradi velikih količin betakarotena izostrijo vid
- Bučna semena pomagajo znižati odvečne maščobe in holesterol v krvi.
- Semena so tudi znano ljudsko zdravilo za izločanje črevesnih parazitov.
- V zadnjem času uporabljajo surovo ali kuhano pulpo in sok v kombinaciji z drugimi vrstami terapij za zdravljenje psoriaze – trdovratne kožne bolezni.
- Učinkovita je v boju z nespečnostjo
NEPRECENLJIVA HRANILNA VREDNOST
Zaradi kombinacije vitaminov in mineralov imajo buče posebne koristi na zdravje. Vsebujejo kar 90-odstotkov vode, ostalo predstavljajo beljakovine, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali. So bogat vir vitamina C, riboflavina, kalija, bakra, in mangana. Vsebujejo tudi manjše, vendar pomembne količine vitamina E, tiamina, niacina, vitamina B6, folne kisline, železa, magnezija in fosforja.
Karotenoidi, ki jih buče vsebujejo, so tisti, ki našemu telesu pomagajo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja in rakavih obolenj. Uživanje hrane oranžne barve nam bo pomagalo tudi k lepši polti. Karotenoidi namreč prehajajo iz krvnega obtoka v številne organe vključno s kožo, kjer se nalagajo.
BUČNO OLJE
Bučno olje stiskajo iz semen in ima sorodne zdravilne lastnosti kot semena, zato sodi med hranilno bogata olja. Obogaten je z maščobnimi kislinami omega-3, ki jih človeško telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Bogato je z delta-7-steroli, ki delujejo proti povečanju prostate, poleg tega večkrat nenasičene maščobne kisline v sodelovanju z drugimi učinkovinami pozitivno vplivajo na presnavljanje holesterola, visoka vsebnost vitaminov in mineralnih snovi pa prispeva k dobremu delovanju organskih sistemov: urogenitalni, prebavni, srčno-žilni, endokrini in živčni sistem, skeletno-mišični in kožni. Omega-6 maščobne kisline povzročijo hitrejšo rast las in obnavljanje kože, uravnavajo presnovo in ohranjajo zdrave kosti.
dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2018) 11, str. 94.
