Osteoporoza

(* ob svertovnem dnevu ozaveščanja) Osteoporoza je bolezen, ki je posledica naravnega procesa staranja, pri kateri se postopno in neopazno tanjšajo gradbene enote kosti, ki jim pravimo trabekule. Zmanjša pa se tudi njihovo število. Posledica tega je zmanjšana gostota kosti, kar vodi do njene krhkosti in pogostejših zlomov. Začetek osteoporoze je nem in neopazen. Občasno povzroča tope lokalizirane bolečine, pogosto pa se oglasi šele s prvim zlomom. Najpogosteje so to zlomi kolka in vretenc, ki človeka močno onesposobijo. Zlome lahko povzročijo že večje obremenitve in manjše poškodbe.

Osteoporoza narašča na račun staranja prebivalstva. Razširjenost osteoporoze v Sloveniji je pri ženskah, starejših od 50 let, 27,5 odstotka, pri moških, starejših od 60 let, pa 14,6. Zanjo po 50. letu starosti zboli vsaka druga ženska in vsak peti moški, verjetnost pojavnosti ser poveča po 70. letu starosti, zato velja osteoporoza za eno najbolj razširjenih kroničnih bolezni med starejšimi ljudmi. Po svetu za osteoporozo trpi več kot 200 milijonov žensk, zaradi daljšanja življenjske dobe pa gre pričakovati, da se bo število bolnikov povečevalo

Obnašanje kosti

Kost je sestavljena iz celic, ki tvorijo kost (osteoblasti) in celic, ki kost razgrajujejo (osteoklasti). V prvih dvajsetih letih življenja prevladujejo osteoblasti, kar omogočajo hitrejšo rast kostne mase, ki doseže največjo gostoto na začetku tretjega tisočletja. Osteoblasti postanejo manj aktivni konec četrtega desetletja, poveča pa se aktivnost osteoklastov, kar ima za posledico upadanje kostne mase.
Ker je kost rezervoar mineralnih snovi in elementov, med katerimi je najpomembnejši kalcij, saj se do 99% kalcija nahaja prav v kosteh, se z upadanjem kostne mase zmanjša njena mineralizacija.
Izgradnja in razgradnja kosti poteka vsak dan, postopno prevladajo procesi razgradnje, kar povzroči počasno zmanjševanje gostote kostne mase za slab odstotek na leto. Tudi ženski spolni hormoni, estrogeni, pospešujejo izgradnjo kosti. Fiziološko izgubljanje kostnine se pri ženskah močno pospeši z začetkom klimakterija, ko jajčniki prenehajo izločati estrogen. Zato osteoporoza prizadene predvsem (ne pa izključno) ženske po menopavzi. Starostno pogojena izguba kostne mase v starosti znaša do 1%, v menopavzi se pri ženskah ta odstotek poveča tudi do 5% letno.

Ozadje osteoporoze

Aktivacijo osteoklastov, ki kost razgrajujejo nadzirajo gradniki kosti-osteoblasti, ki izločajo posebno snov (RANK ligand), ki se veže na receptorje RANK na predhodnikih osteoklastov. Ko se omenjeni molekuli povežeta, se osteoklasti aktivirajo in začnejo razgradnjo kosti. Osteoblasti obenem izločajo zaščitno snov osteoprotegin, ki nevtralizira RANK ligand, še preden se veže na osteoklaste, kar zavre aktivacijo osteoklastov.
Težave nastopijo v menopavzi zaradi hormonskih sprememb, ki vodijo v neravnovesje med obema sistemoma. V tem obdobju je RANK liganda veliko več kot osteoprotegina, kar vodi v hitro razgradnjo kosti.

Več kostne mase, manj osteoporoze!

Da bi slednje vodilo veljalo, je potrebna redna telesna aktivnost, gibanje telesa namreč stimulira osteoblaste, ki kost gradijo, paziti pa je treba tudi na pravilno prehrano z dovolj vitamina D in kalcija. Kostem škoduje alkohol in kajenje, zato je treba opustiti škodljive pridobljene razvade.

Dejavniki tveganja

Ženski spol, dednost, zapoznela puberteta, drobna konstitucija, bela rasa, zgodnja menopavza, bolezni žlez z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična žleza, trebušna slinavka, spolne žleze), bolezni prebavil, dolgotrajno jemanje nekaterih zdravil, kronična ledvična odpoved, dolgotrajna imobilizacija zaradi poškodb.

Diagnostika

Osteoporozo lahko zmerijo z napravo, ki se imenuje DXA, ali dvojno rentgensko absorpciometrijo. Pomembno je tudi zasledovanje telesne višine, saj imajo osebe z razvojem osteoporoze statistično značilno razliko v izgubi telesne višine zaradi prekomerne upognjenosti prsnega dela hrbtenice.

Zdravljenje

a. Zdravila:
Zaviralci kostne razgradnje: estrogen, raloksifen, bisfosofnati
Spodbujevalci kostne izgradnje (teriparatid)
Stroncijev renalat
Biološka zdravila

b. Primerna prehrana
Uravnotežena prehrana, primerna kalorična vrednost in vsebnost hranil so temelj za razvoj kosti. Hrana z dovolj kalcija je pomembna že v mladosti, da lahko organizem zgradi dovolj kostne mase, potrebe po kalciju pa se s starostjo povečujejo.
Bogati viri kalcija so mleko in mlečni izdelki (trdi in mehki siri), konzervirane ribe (sardine s kostmi), školjke, zeleno listnata zelenjava, stročnice, suho sadje (orehi, fige).
Na absorpcijo kalcija vpliva vitamin D (nastaja v koži pod vlivom sončnih žarkov) in pa količina beljakovin v prehrani. Beljakovine v prevelikih količinah povzročajo spremembe v kislinsko bazičnem ravnovesju krvi, kisle presnovke pa organizem nevtralizira tudi s pomočjo kalcija, ki ga črpa iz kosti. Previdnost velja tudi pri uživanju kofeinskih napitkov.
V primeru nezadostnega vnosa kalcija s prehrano je treba uživati kalcij v obliki prehranskih dopolnil.

c. Gibanje
Ker vpliva telesna aktivnost na povečanje kostne mase, je zelo pomembno, da jo izvajamo zgodaj v življenju, od otroštva naprej. Z gibanjem povečujemo gostoto kostne mase, povečamo mišično moč in izboljšujemo kondicijo. Pomembna je krepitev hrbtnih mišic, da preprečimo zlome vretenc, pozornost moramo posvetiti nošenju in dvigovanju bremen, pravilni legi sedenja ter opravljanja hišnih opravil (sesanje, okopavanje).k

dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2012) 7, str. 88-89.

ob 20. oktobru, svetovnem dnevu osteoporoze - več o tem, kaj je Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije pripravila ob letošnjem svetovnem dnevu na spletni strani https://osteoporoza.si/ -