Mutacije in različice SARS-CoV-2

Značilnost virusov je, da se spreminjajo z mutacijami in rekombinacijami njihovega dednega materiala, kar vodi v pojav novih različic istega virusa. Tudi koronavirus SARS-CoV-2 se zelo hitro spreminja, mutira v svojem dednem materialu in zato nastajajo nove različice virusa. Večina mutacij je naključnih in nima bistvenega vpliva na nas, nekatere mutacije pa lahko virusu zagotovijo večjo prenosljivost ali izogibanje imunskemu sistemu gostitelja. Takšne različice povečajo tveganje za zdravje ljudi.

MUTACIJA
Mutacija je torej naključna in trajna sprememba genetskega materiala/genoma. Poznamo različne vrste mutacij (slovarček).

Genske mutacije

substitucijo (zamenjava enega ali nekaj nukleotidov).
delecijo (skrajšanje zaporedja za enega ali nekaj nukleotidov).
insercijo (podaljšanje zaporedja za enega ali nekaj nukleotidov, ki se vrinejo).

Genom virusa si lahko predstavljamo, kot besedilo z nekaj tisoč črk. Abeceda genoma ne vsebuje vseh črk od A do Ž, temveč je sestavljena samo iz 4 črk, ki jih imenujemo nukleotidi. To so črke/nukleotidi A, C, G in U. Mutacija v genomu pa nastane tako, da virus za razmnoževanje uporabi stari genom virusa in ko tvori novo kopijo genoma, se vanj po pomoti vključi napačna črka, tako da novonastala kopija genetskega materiala ni identična stari. Za viruse so takšne mutacije značilne in vsaka napaka (po pomoti vključena napačna črka) še ne pomeni, da je nastala nova različica virusa, saj tudi virusi v enem okuženem človeku niso identični in se med seboj razlikujejo.

MUTACIJA, KI PRIVEDE DO NOVE RAZLIČICE VIRUSA
O novi različici virusa govorimo, ko se nabere večje število napak ali ko se napake pojavijo na pomembnih mestih v virusnem genomu. Največkrat gre za napake v genih, ki nosijo zapis za pomembne virusne proteine, npr. gen za bodico S ali nam dobro znani S protein ali Spike protein. S tem proteinom koronavirus napada naše celice.
Najverjetneje je, da do nastanka novih različic virusa pride v telesu človeka z oslabljenim imunskim sistemom. Virus lahko večkrat mutira in lahko pridobi sposobnost, ki mu omogoča bolj učinkovito razmnoževanje in širjenje. Gre za redek pojav, vendar ko se to zgodi in ko nova verzija virusa začne krožiti med ljudmi, postane prevladujoča. Take primere beležimo v Braziliji, Južni Afriki in Veliki Britaniji. Povsod so imeli hud izbruh bolezni in veliko obolelih.
Proti nastajanju novih nevarnih oblik virusa se zato najbolj učinkovito borimo tako, da čim bolj zatremo kroženje virusa oziroma porast novih okužb. NiZ 11 2021b

IMENA NOVIH RAZLIČIC VIRUSA
Ime različice je sestavljeno iz največ 4 mestne kode, sestavljene iz črke in številk; npr. B.1.258.17 ali B.1.1.7). To ime določijo bioinformatiki, ki skrbijo za eno največjih baz, kjer se analizirajo genomi novega koronavirusa iz celega sveta. Trenutno je poznanih več kot 1500 različic virusa SARS-CoV-2. Niso vse različice enake, ene so bolj pomembne od drugih, zaradi svojega obnašanja. Take različice dobijo svoje poimenovanje, ki je vezano na geografsko lokacijo pojavnosti, WHO pa je te različice poimenovala po črkah grške abecede.

POMEMBNE RAZLIČICE KORONAVIRUSA 2020/21
alfa (B.1.1.7, - angleška različica)
beta (B.1.135, - južnoafriška različica)
gama (P.1 - brazilska različica)
delta (B.1.617.2 - indijska različica).
Druge pomembne različice spadajo še: epsilon (ZDA), zeta (Brazilija), eta (različne države), jota (ZDA), kapa (Indija), lambda (Peru), theta (Filipini 2021), mi (Kolumbija 2021).
Britanska različica z oznako B.1.1.7 ima več kot 20 mutacij glede na izvorni genski zapis virusa, določenega leta 2020 na Kitajskem. NiZ 11 2021c

NEVARNE MUTACIJE
Novim različicam se lahko spremenijo lastnosti, kar lahko vpliva na to, da virus povzroči hujšo obliko bolezni, virus lahko postane bolj prenosljiv ali pa se izogne nastalim protitelesom. Velja pa tudi nasprotno, saj nekatere nove različice virusa lahko postanejo tudi manj infektivne in se manj uspešno prenašajo.
Nekaj mutacij virusa, ki so se pojavile na različnih koncih sveta, je še posebej pomembnih. Trenutno so v porastu različice virusa z mutacijo N501Y, kar pomeni, da se je pri njih spremenila ena od aminokislin v zgradbi in obliki bodice S. Slednja virusu omogoča, da se bolj učinkovito veže na receptor ACE2 na človeških celicah in tako lažje oziroma pogosteje vstopa v celice. Take spremembe omogočijo, da postanejo virusi bolj kužni. Mutacija N501Y je prisotna pri vseh treh različicah virusa, ki se najhitreje širijo po svetu: brazilski, južnoafriški in britanski.
Druga mutacija E484K, ki je značilna za južnoafriško in brazilsko različico, prav tako povzroča spremembe, ki virusu omogočajo, da se protitelesa, ki jih je imunski sistem izdelal, ne vežejo nanj oziroma se to zgodi s težavo. NiZ 11 2021d

KAJ LAHKO NAREDIMO?
Upoštevajmo vse ukrepe za zmanjšanje prenosa virusa: umivanje in razkuževanje rok, nošenje mask, razdalja med osebami, izogibanje gnečam in zaprtim prostorom. Kjer je precepljenost dobra, se prenos virusa zmanjša, kar povzroča tudi manj mutacij in zmanjša verjetnost nastanka novih različic in okužb.

dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2021) 11, str. 80-81.

Mutacije in različice SARS-CoV-2

Zajemi vsak dan