Rak debelega črevesa in danke

Rak debelega črevesa in danke sodi med najpogostejše oblike raka v Sloveniji. V zadnjih letih njegova pojavnost še narašča. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je pojavnost najvišja v Evropi ter Avstraliji in Novi Zelandiji, stopnje umrljivosti pa v vzhodni Evropi.

Pojav raka debelega črevesa in danke povezujejo predvsem z nezdravim življenjskim slogom: uživanje nezdrave prehrane, debelost, telesna neaktivnost.
Debelo črevo je zadnji del prebavne cevi, ki se konča z danko. V debelem črevesu poteka absorpcija vode in nekaterih drugih snovi ter tvorba in izločanje blata. Tumorji v črevesju in danki so lahko benigni ali maligni. Benigni ne povzročajo večjih težav, po odstranitvi običajno ne zrastejo znova in ne delajo zasevkov v druge dele telesa. Pri malignih tumorjih pa rakave celice prodirajo v sosednja tkiva, preko limfe in krvi pa lahko pridejo tudi v druge dele telesa, kjer delajo zasevke ali metastaze rakavega tkiva. Bolezen se lahko dolgo razvija brez posebnih znakov, zato je pomembno, da se udeležujemo presejalnih programov za odkrivanje raka.

BOLEZEN Z VISOKO OBOLEVNOSTJO IN UMRLJIVOSTJO
Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji resen javnozdravstveni problem. Ne le zaradi pogostosti zbolevanja, temveč tudi zaradi poznega odkrivanja bolezni, ki je bistveni razlog za veliko umrljivost bolnikov. Zboli lahko kdorkoli, večjo verjetnost, da zbolijo, pa imajo ljudje, ki so starejši od 50 let, in tisti, pri katerih se ta rak pojavlja v družini.

DEJAVNIKI TVEGANJA
Rak nastane kot posledica sprememb v celičnem DNK. Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane rak. Natančen vzrok za nastanek bolezni še ni povsem pojasnjen, najverjetneje pa na njen razvoj vplivajo dedni dejavniki v kombinaciji z vplivi okolja. Dejavniki tveganja povečajo verjetnost, da posameznik zboli za rakom debelega črevesa in danke. Med take dejavnike prištevamo:

Starost
Najpogosteje se pojavlja po 50. letu starosti (90 % bolnikov je starejših od 50 let), zato se v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostični pregledi in presejalni testi. Vse pogostejši pa je tudi pri mlajših od 50 let, zato so v nekaterih državah presejalne teste, ki se sicer običajno izvajajo po 50. letu, prestavili na 45. leto.

Mesna in mastna hrana
Ker je debelo črevo del prebavnega sistema, ima prehrana pomembno vlogo pri njegovem delovanju. Tveganje se poveča pri osebah, ki zaužijejo preveč mastne in mesne hrane ter predelane hrane in premalo sadja in zelenjave, ki vsebujeta veliko vlaknin. Vlaknine v črevesju z vodo nabreknejo in nase vežejo škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali nastanejo med prebavo. Vlaknine pomagajo tudi pri iztrebljanju blata, saj skrajšajo potovalni čas blata v črevesu. Hitreje kot se črevo prazni, manj strupov pride v telo. Prav tako je pomemben vnos antioksidantov, nekaterih vitaminov in mineralov.

Telesna neaktivnost
Telesna neaktivnost je eden od pomembnih vzrokov za razvoj različnih vrst raka.
Znanstveno je dokazano, da zmerna do visoko intenzivna vadba prepreči razvoj raka debelega črevesja in danke. Ugotovili so, da se med vadbo v črevesju tvori več kratkoverižnih maščobnih kislin (SCFA), predvsem butirata, in protiteles. Povečanje fekalnega butirata ima protirakave in protivnetne lastnosti. Poleg tega lahko vadba skupaj z zdravo prehrano prepreči debelost, tako da spremeni sestavo in raznolikost črevesne mikrobiote (bakterije), ki so pomemben predstavnik imunskega sistema v črevesu. Redna vadba tudi zmanjša potovalni čas blata v črevesu, kar zmanjša stik nevarnih snovi s črevesno sluznico.

Alkohol, debelost, kajenje
Povečujejo možnost, da zbolimo za rakom ali drugimi boleznimi.

Črevesni polipi
Polipi so tkivne tvorbe v steni črevesa ali danke, ki jih je treba odstraniti.

Kronične vnetne črevesne bolezni
Crohnova vnetna bolezen in ulcerozni kolitis sta črevesni bolezni, in če trajata osem ali več let, se tveganje za raka poveča.

Dedna obremenjenost
Pri dednih oblikah raka se tveganje za razvoj zelo poveča. Za osebe s sorodniki, ki so zboleli za rakom črevesa in danke, je tveganje, da zbolijo, 1,5- do 2-krat večje.
Pogosteje obolevajo tudi bolnice, ki so v preteklosti zbolele za rakom dojke in drugih organov.

OSEBE Z VISOKIM TVEGANJEM
Osebe z visokim tveganjem za nastanek raka na debelem črevesu in danki so potomci staršev s tovrstnim rakom, bolniki po operaciji, osebe, pri katerih so bili odstranjeni polipi, bolniki z ulceroznim kolitisom in crohnovo boleznijo ter osebe z družinsko adenomatozno polipozo ali dednim nepolipoznim rakom debelega črevesa. Za te osebe se svetuje, da preiskave opravijo pred dopolnjenim 50. letom.

POMEMBNI PREVENTIVNI PREGLEDI
Poznamo več metod, s katerimi lahko odkrijemo raka na debelem črevesu ali danki. Najpomembnejša in najzanesljivejša je kolonoskopija, ki omogoča pregled celotnega debelega črevesa. Ostale metode so še digitorektalni pregled, rektoskopija in CT-kolonografija. V Sloveniji je vzpostavljen državni presejalni program Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke.
Preventivni zdravstveni program Svit je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Vključuje osebe med 50. in 74. letom starosti.

SODELUJTE V PROGRAMU SVIT VSI, KI PREJMETE VABILO!
Gre za presejalni test po 50. letu. S testom lahko v vzorcu blata ugotovijo prisotnost krvi, ki je s prostim očesom v blatu ni mogoče opaziti. Kri lahko izvira iz tumorja ali iz polipov, lahko pa je vzrok tudi drugačen. Če je izvid blata na testu pozitiven, je nujno treba ugotoviti, zakaj je v blatu prisotna kri. Kolonoskopija je preiskava, ki bo pojasnila, kaj je vzrok krvavitve. Večinoma so vzrok krvavitve polipi, iz katerih se z leti lahko razvije rak. Med kolonoskopijo črevesne polipe odstranijo in pogosto je s tem zdravljenje zaključeno.

• Opazujte spremembe pri odvajanju blata.
• Udeležujte se presejalnih testov za odkrivanje raka debelega črevesa.
• Vzdržujte zdravo telesno maso.
• Ne kadite.
• Bodite telesno aktivni.
• Omejite količino alkohola.
• Omejite rdeče meso, zlasti predelano meso.
• Zaužijte dovolj kalcija in vitamina D.

 Z odstranjevanjem polipov (iz katerih se v veliki večini primerov razvije rak na debelem črevesu in danki) se lahko to obliko raka popolnoma prepreči. V programu Svit odkrijejo več kot 70 % raka dovolj zgodaj, tako da onkološko zdravljenje ni potrebno.

M. Jurdana, Narava in zdravje, v: Ognjišče 10 (2023), 86-87.