Kolagen

Kolagen je strukturna beljakovina, katere ime izhaja iz grške besede »kólla«, ki pomeni lepiti, in pripone »gen«, ki pomeni ustvariti. To ime je dobil, ker so iz živalskih kož in iz drugih s kolagenom bogatih tkiv včasih izdelovali lepilo. Sodi med najbolj zastopane beljakovine v človeškem telesu, saj predstavlja 30 % vseh beljakovin.

Kolagen tvori naše telo sámo, vendar se njegova tvorba okoli 20. leta starosti upočasni (po 25. letu od 1 do 1,7 % na leto), po 35. letu pa precej zmanjša. Pri ženskah pa se naravna sinteza kolagena zmanjša po obdobju menopavze.
Da smo že vstopili v leta, ko se tvori manj kolagena, lahko opazimo predvsem na koži, ki zaradi slabše kakovosti in manjše prisotnosti kolagena postane manj čvrsta ter prožna tako na obrazu kot na telesu. Pojavljati se pričnejo gube in celulit, nohti postanejo krhki in lomljivi, lasje izpadajo in so tanjši.

ZA HRUSTANEC, KOSTI IN MIŠICE
Vloga kolagena ni ključna samo za kožo in videz, na kar smo ljudje postali precej pozorni, saj se kolagen prodaja kot prehransko dopolnilo v različnih oblikah in je v prodaji precej razširjen. Njegova najpomembnejša naloga je strukturiranje tkiv ter dajanje opore in trdnosti. Prisoten je v hrustancu, kosteh, mišicah, kitah in vezivnem tkivu. Njegova naloga je, da podpira telesna tkiva in notranje organe, z elastinom pa daje telesnim tkivom obliko, trdnost in moč. Zato se upad kolagena, ki je povezan s starostjo, pozna tudi v našem gibanju, ki postaja z leti oteženo. Najprej, ker s staranjem izgubljamo mišično maso, hkrati pa tudi kolagen v sklepnem hrustancu, kitah in mišicah. Pomanjkanje kolagena povzroči obrabo hrustančnega tkiva.
Še ena od pomembnih funkcij kolagena je celjenje ran, saj prispeva k obnovi in celjenju poškodovane kože.

ZGRADBA KOLAGENA IN VLOGA VITAMINA C
Kolagen ima dolgo vlaknasto obliko. Sestavljen je iz aminokislinskega zaporedja, ki vsebuje glicin, in dveh aminokislin, ki sta največkrat prolin in hidroksiprolin. Vlakna so navadno sestavljena iz različnih tipov kolagena, poznamo jih približno 28 (označujemo jih z rimskimi številkami), ki se ločijo na podlagi zaporedja in vsebnosti posameznih aminokislin. V človeškem telesu najdemo največ kolagena tipa I, ki predstavlja 80–85 % vsega kolagena in se nahaja večinoma v koži, kosteh, zobeh, vezivu, kitah in notranjih organih. Največ kolagena tipa II se nahaja v hrustancih, medvretenčnih ploščicah in očeh, kolagena tipa III v koži, mišicah in stenah krvnih žil, kolagena tipa IV v bazalni lamini, kolagena tipa V pa v placenti, očeh, laseh, pljučih in na celičnih površinah.
Ključno vlogo pri nastajanju kolagena ima vitamin C. Ker vitamina C ne sintetiziramo sami, moramo poskrbeti, da ga vnesemo s hrano.

KOLAGEN V PREHRANI
Za vzdrževanje kolagena v telesu in preprečevanje razgradnje kolagena se na splošno priporoča redno uživanje živil, ki podpirajo proizvodnjo kolagena. Živila z visoko vsebnostjo beljakovin pripomorejo k nastajanju kolagena v telesu, ker so bogata z aminokislinami, ki tvorijo kolagen. Med živila, ki vsebujejo kolagen, sodijo perutnina, ribe, svinjina, rdeče meso, mlečni izdelki in jajca ter kosti in koža živali. Kostna juha živalskih kosti, ki se kuhajo več ur, je bogata s kolagenom. Tudi želatina vsebuje veliko kolagena.
Rastline ne proizvajajo kolagena, so pa pomembne v procesu nastajanja. Gre za živila, bogata z antioksidanti, ki jih dobimo predvsem v sadju in zelenjavi. Ker je za tvorbo kolagena ključen vitamin C, je priporočljivo uživati več sadja in zelenjave.
Genistein v sojinih izdelkih prav tako spodbuja tvorbo novega kolagena, hkrati pa z zaviranjem specifičnih encimov preprečuje razgradnjo. Njegovo tvorbo spodbujajta tudi lutein v zeleni zelenjavi (špinača, šparglji, ohrovt, zelje) ter omega-3 nenasičene maščobne kisline v ribah in oreških. Stročnice pa vsebujejo hialuronsko kislino, ki je pomembna naravna sestavina človeškega telesa in se nahaja predvsem v vezivnem tkivu, koži, sklepih, živcih ter daje elastičnost koži in tkivu.

ŽIVLJENJSKE NAVADE, KI VPLIVAJO NA TVORBO KOLAGENA
Na količino kolagena v telesu vpliva zdrava, uravnotežena prehrana in zdrave življenjske navade, kot so prehrana, spanje, telesna aktivnost. Povečan razpad kolagena pa povzročajo:

• živila, bogata s sladkorji
• pretirano izpostavljanje sončnim žarkom
• kajenje in uživanje alkohola
• pomanjkanje spanja
• prevelika količina stresnih hormonov
• nezadosten vnos vitamina C in drugih antioksidantov
• avtoimunske bolezni

Posledice manjše tvorbe kolagena so vidne na:

• koži (gube, povešena koža na obrazu, trebuhu, stegnih)
• lasišču in nohtih (lasje postanejo tanki, nohti lomljivi)
• telesni masi (metabolizem se upočasni)
• kosteh (zmanjša se prožnost in poveča se krhkost)
• mišicah (zmanjša se prožnost in funkcija)
• sklepih (bolečine)
• žilah (zmanjša se elastičnost žilne stene)
• zobeh (majavost, izpadanje)

PADEC KOLAGENA, NA KATEREGA NIMAMO VPLIVA

• Starost: staranje kože je neizogiben proces. Elastin, kolagen in hialuronska kislina se sčasoma razgradijo, zato koža izgubi sposobnost zadrževanja vode in postaja vse ohlapnejša.
• Onesnaženost zraka: izpostavljenost onesnaženim delcem in kemikalijam povzroči nastajanje prostih radikalov).
• Menopavza: organizem v prvih petih letih po nastopu menopavze izgubi največ kolagena, potem pa vsako leto v manjšem deležu.

Z ohranjanjem zdravega življenjskega sloga (prehrana, gibanje, spanje) in izogibanjem kajenju, alkoholu ter pretiranemu sončenju lahko zmanjšate izgubo in poškodbo kolagena.

M. Jurdana, Narava in zdravje, v: Ognjišče 11 (2023), 85-87.