SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Kajenje in rak ter druge bolezni
Kajenje cigaret je na svetovni ravni pomemben dejavnik tveganja za bolezni organskih sistemov in razvoj raka.
Uživanje tobaka v kakršni koli obliki izzove med uporabniki psihološki in fiziološki odziv. Nikotin, aktivna sestavina tobaka, povzroča odvisnost, kar ima za posledico dolgotrajno uporabo tobaka. Tobak se lahko kadi, žveči, sesa ali njuha. Tobak je razdeljen na gorljive in negorljive tobačne izdelke. Med gorljive tobačne izdelke spadajo: cigarete, cigare, cigarilosi, male cigare, vodne pipe (nargile) in pipe. Negorljivi tobačni izdelki vključujejo elektronske (e)-cigarete in druge oblike za žvečenje, sesanje ali njuhanje.
V Evropski uniji je najbolj razširjena uporaba tobaka kajenje cigaret pri 28 % ljudi, starih nad 18 let. Glede na raziskave o tobaku pri odraslih na svetovni ravni, je razširjenost trenutne uporabe tobačnih izdelkov 21,3 % pri odraslih, starih nad 18 let. Distribucija porabe tobačnih izdelkov vključuje: 17 % za cigarete, 1,8 % za cigare/cigarilose/filtrirane male cigare, 0,3 % za pipo, 0,6 % za vodne pipe/nargile, 3,3 % za elektronske cigarete in 2,5 % za brezdimni tobak.
- Svetovni dan boja proti kajenju:
31. januar
Svetovni dan boja proti raku:
4. februar
ELEKTRONSKE-CIGARETE
Elektronske cigarete ali elektronski sistemi za dovajanje nikotina so pripomočki, pri katerih listi tobaka ne izgorevajo ali se ne uporabljajo, pač pa se namesto tega uparja nikotin, ki ga uporabnik nato vdihne.
Medtem ko se je uporaba cigaret med mladimi zmanjšala, se uporaba elektronskih cigaret v tej populaciji povečuje. Elektronske cigarete so trenutno najpogosteje uporabljena oblika tobaka med srednješolci na svetovni ravni. E-cigarete uporabljajo baterijsko grelno napravo za dovajanje nikotina prek hlapov.
V eni izmed znanstvenih študij so opazili, da kajenje e-cigaret vodi v nižje ravni nikotina v krvni plazmi v primerjavi s kajenjem cigaret. E-cigarete običajno vsebujejo nikotin, raztopljen v raztopini, sestavljeni iz propilen glikola in/ali glicerina ter arome. Druge strupene snovi, kot sta formaldehid in akrolein, so lahko v e-cigaretah prisotne v zelo nizkih količinah v primerjavi z običajnimi cigareti. Čeprav je uporaba e-cigaret v porastu, je v znanstvenih člankih posebej izpostavljeno, da so kratkoročni in dolgoročni učinki e-cigaret na zdravje omejeni ali manjkajoči. To je ključno predvsem za mlajšo populacijo, ki so v primerjavi s starejšimi odraslimi bolj ranljivi za negativne posledice izpostavljenosti nikotinu. Med učinke zagotovo sodi zasvojenost in nevarnost za poseganje po drugih snoveh, ki povzročajo odvisnost, pomanjkanje pozornosti in motnje razpoloženja.TOBAČNI IZDELKI IN RAK
Tobak, zlasti kajenje, povzroča različne vrste raka. Nikotin raka ne povzroča, vpliva pa na to, da postanemo odvisni od tobaka. Največje tveganje za nastanek raka izhaja iz izgorevanja tobaka ali njegovega dima. Pri gorenju namreč nastajajo najbolj toksične snovi, tudi rakotvorne. S tobačnim dimom kadilec vdihuje preko 7.000 zelo strupenih in škodljivih snovi v obliki plinov ali delcev, vsaj 70 izmed njih je rakotvornih.
Izpostavljenost tobačnemu dimu povzroča raka tudi pri nekadilcih, ki vdihujejo tobačni dim kadilcev in otrocih staršev kadilcev.Pri kadilcih je tveganje za nastanek pljučnega raka 20–25-krat višje kot pri nekadilcih. Dlje ko pri osebi traja kadilska navada, več cigaret kot pokadi na dan in mlajša kot je oseba ob začetku kajenja, večje je tveganje.
Največja nevarnost izhaja iz gorljivih oblik (tobačnega dima), saj večina rakotvornih snovi nastane pri izgorevanju.
Tobak in tobačni dim vsebujeta številne snovi, ki so znane povzročiteljice raka. Nekatere rakotvorne snovi so naravni del rastline tobaka. Določne, kot na primer benzen, formaldehid in tobaku specifični nitrozamini, pa nastanejo pri izgorevanju tobaka ali med njegovo predelavo, sušenjem, staranjem ali shranjevanjem. Število in količina rakotvornih snovi se lahko med posameznimi tobačnimi izdelki in državami razlikuje. Določene vrste brezdimnega tobaka se lahko proizvajajo z manjšo koncentracijo tobaku specifičnih nitrozaminov, ki so ena od glavnih rakotvornih snovi v tobačnih izdelkih. Zaradi neprekinjene uporabe tobaka in s tem neprekinjene izpostavljenosti rakotvornim snovem, se lahko razvije rak.
VRSTE RAKA
Pljučni rak in rak dihalnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in akutna mieloična levkemija. Skupno lahko kajenju pripišemo več kot tretjino (35 %) omenjenih vrst raka, več kot 80 % raka pljuč in raka grla, med 20 in 50 % rakov spodnjih sečil, žrela, požiralnika, ustne votline, jeter in želodca ter 20 % ali manj ostalim vrstam raka.
DRUGE BOLEZNI
Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu. Poleg raka povzroča bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, poslabšanje astme, pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi, težave pri dihanju, pogostejše in resnejše okužbe dihal), bolezni srca in ožilja (koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza)
ter številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlome kolka, parodontalno bolezen idr..
M. Jurdana, Narava in zdravje, v: Ognjišče 1 (2022), 86-87.
