Uporabi DOCAT pri verouku, v birmanski ali mladinski skupini

 DOCAT je knjiga, ki prinaša zelo konkretne odgovore, zato je tudi njena uporaba pri verouku, v birmanski ali mladinski skupini, zelo preprosta, a izjemno učinkovita. Poglejmo primer!

TEMA:

POKLIC in POKLICANOST

1. del (10. minut)
Moje izhodiščno stališče
Male skupine, ki imajo 3–6 članov, dobijo liste z izpisanimi vprašanji. Vsaka po enega. Mladi predstavijo svoje poglede na temo in iz svojih izkušenj pripravijo odgovore, ki jih na kratko predstavijo vsem.

Primeri vprašanj:
Ali moramo ljudje nujno delati? Je to obvezno?
Kaj za človeka pomeni delati?
Kako je Jezus gledal na delo?
Delo : kariera : poslanstvo – kakšni so resnični cilji našega življenja?
Kaj je moje in kaj je skupno? Ali je prav, da imamo svojo lastnino?
Ali obstaja pravica do dela? Kakšna je?

Klicali so delovno silo in prišli so ljudje. (Max Frisch (1911–1991), o problemu „tujih delavcev“

Duša se hrani od tega, nad čemer se veseli. (sv. Avguštin)

Tri kamnoseke so vprašali, kaj delajo. Prvi odgovori: Obdelujem kamen.« Drugi odgovori: »Izdelujem gotsko okno.« Tretji odgovori: »Gradim katedralo!« (neznani avtor)

2. del (15. minut)
Kaj pravi Cerkev?
Vsaka skupina dobi izvod DOCAT-a in v njem poišče odgovore na svoja vprašanja. Vsaka skupina pove, kaj je odkrila, kaj jim je zanimivo. Ali se odgovori skladajo z njihovim izhodiščnim mnenjem? Kaj so novega odkrili? Lahko tudi preberejo kakšen izsek iz DOCAT-a.

Primeri odgovorov iz DOCAT-a:
Kaj za človeka pomeni delati?
Biti sposoben za delo, imeti delo, nekaj narediti zase in za druge je za mnoge ljudi velika sreča. Biti brezposeln, biti neuporaben jemlje človeku dostojanstvo. Z delom človek razvija svoje imetje in sposobnosti ter je udeležen pri gospodarskem, družbenem in kulturnem razvoju. V Božjem načrtu igra delo pomembno vlogo. Bog je človeku naročil, naj si podvrže zemljo (1 Mz 1,28), jo varuje in obdeluje. Delo je lahko tudi veliko vredno služenje soljudem. Še več: to, da človek z zemljo trajno gospodari, naprej stvariteljsko razvija njene možnosti, ga dela podobnega Stvarniku. Preprosta dela dobro opraviti povezuje tudi z Jezusom, ki je sam bil delavec.

Kakšen odnos obstaja med delom in poklicnim uspehom ter pravim ciljem človeškega življenja?
Delo spada k življenju, a ni življenje človeka. Obstaja bistvena razlika. Danes je zlasti v visoko razvitih deželah mnogo ljudi, za katere je videti, da živijo samo za svoje delo. Delo je zanje kot nekakšna zasvojenost, zato jih imenujejo deloholiki. Jezus je svaril pred tem, da bi postali v tem pomenu sužnji dela. Cilj človekovega življenja ni kopičenje denarja ali prizadevanje za čast, marveč doseči večno življenje pri Bogu po molitvi, bogoslužju in dejavni ljubezni do bližnjega. Kolikor je človekovo delo podvrženo temu cilju, sodi h krščanskemu življenju. Kjer pa delo postane samo svoj cilj in zatemni dejanski cilj našega človeškega obstajanja, se pokaže njegova napačna vloga. Vendar morajo nekateri ljudje opravljati več poklicev in trdo delati, da zmorejo preživeti svoje družine. Opravljajo služenje družini in to opravljajo v božjem smislu.

Med 2. in 3. delom pustimo do 5 minut za spontano razpravo v celotni skupini. Nato oblikujemo dve skupini s 4 posamezniki, ostali so aktivno občinstvo, ki pomaga, kritizira in spodbuja ekipi.

Delo je potreba, je del človekovega smisla na tem svetu, je pot dozorevanja, razvoja in osebne uresničitve. (papež Frančišek, HG 128)

Izberi si poklic, ki ga ljubiš, in noben dan v življenju ti ne bo več treba delati. (azijski pregovor)

Delo ti ne bo pobegnilo, če boš svojemu otroku pokazal mavrico. Ampak mavrica ne bo počakala, da boš ti končal delo. (iz Kitajske)

3. del
Debata za-in-proti
Smer pogovora in razprave mora postajati vse bolj praktična, zato v tretjem delu mlade soočimo s kar se da konkretnimi trditvami, ki jih morajo zagovarjati oz. jim nasprotovati. Argumente lahko iščejo tudi v DOCAT-u. Pripravimo tri trditve (primeri so spodaj). Za vsak izziv imajo 5 minut, da se pripravijo. Zakaj to počnemo? Da bodo mladi suvereni, ko jih bodo ljudje izzvali z vprašanji, ki napadajo cerkev.

Primeri trditev:

- Delati se ne splača, dokler starši skrbijo za nas.
- Delo je danes cenjeno.
- Nočem sedeti v pisarni, raje grem delat med ljudi.
- Poklic mi bo izbrala mama, ona me najbolj pozna in ve, kaj je dobro zame.
- Brezposelnost pogosto pomeni izolacijo.
- Dumpinške plače so OK.
- Duhovniki nič ne delajo, živijo na račun naivnih vernikov.
- Nedelja nas dosti stane.

Mlade po koncu debate seveda pustimo v razpravi. Potrudimo se vključiti tudi tiste, ki so včasih manj aktivni.

Spomnimo jih še na krajše izseke iz cerkvenih dokumentov, ki so izpisani na koncu vsakega poglavja v DOCAT--u.

Primer:
Cerkveni dokument: Nove stvari
Jezus, delavec
Tiste, ki so v pomanjkanju in stiski, Cerkev poučuje, da revščina v Božjih očeh ni nobena sramota in da se nikomur ni treba sramovati, da si z delom služi svoj kruh. To je z dejanjem potrdil in dokazal tudi sam Jezus Kristus, ki je za odrešenje ljudi »postal ubog, čeprav je bil bogat«.
Čeprav je bil Božji Sin in sam Bog, je hotel zdeti se in veljati za tesarjevega sina in se celo tudi ni branil večji del svojega življenja preživeti s tesarskim delom.
papež Leon XIII., Okrožnica Nove stvari (1891), 20

Nameni:
Izoblikovanje mnenja o delu in poklicu v luči krščanskih vrednot.
Mladi odkrijejo smisel dela, razmišljajo, kako na delo gledajo sami, njihovi starši, vrstniki ter svoje mnenje soočijo z družbenim naukom Cerkve.

Cilji:
Mladi preberejo stališče Cerkve do dela, poklica in plače ter razpravljajo o njem.
Mladi so sposobni delo kot vrednoto suvereno argumentirati pred nekom, ki ni veren.

PEZDIR KOFOL, Marjetka, (Youcat), Ognjišče, 2017, leto 53, št. 12, str. 90-91.