SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Pogled urednika knjige Svetnik za vsak dan
Konec novembra 2016 je pri naši založbi izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan. Dve knjigi po več kot 400 strani nista ponatis prejšnje knjige z enakim naslovom, ampak nova, prenovljena in obogatena izdaja. V čem je nova in kako je nastajala ta izdaja sem povprašal dva kolega, ki ju vsak dan srečujem na našem uredništvu in sta pripravila to obsežno delo.
- Marko, zelo si si prizadeval, da bi ta knjiga izšla v novi podobi, vanjo si vložil veliko truda. Zakaj?
Zdelo se mi je primerno, da bi to našo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili: najprej tako, da bi bili svetniki ‘na pravih mestih’ … da bi malce raziskali vzroke za premike drugam, ali za njihovo črtanje iz bogoslužnega koledarja. Ob tem preurejanju sem predlagal še več vsebine: najprej dodatne svetnike za vsak dan, potem razlago imena (s pomočjo člankov Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15), njegovo razširjenost pri nas (Statistični urad RS) …, pomoč pri iskanju krstnih zavetnikov, priprošnjikov … spomniti na zanimive ljudske običaje … poiskati ljudska rekla, pregovore, z njimi v zvezi … svetniki pa naj bi nas tudi nagovarjali s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem … K temu so nas vse od ponatisa (2004) spodbujala tudi razna vprašanja naših bralcev.
- Kakšen je tvoj delež v knjigi? Silvester Čuk je omenil tvoje večletno vztrajno delo.
Moj prispevek je, če se malo pošalim, ‘obroben’, saj sem pripravil večino besedil, ki so zapisana ‘na robu’ ali so spremno besedilo življenjepisom.
- Silvester Čuk
SVETNIK ZA VSAK DAN I in II
prva knjiga (januar – junij): 408 strani,
druga knjiga (julij – december): 436 strani;
16,5 x 24 cm, trda vezava, dvobarvne fotografije in ilustracije
cena obeh knjig: 33,90 €
Prelistajte:
* * *
Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča:
- Ob koncu druge knjige je tudi veliko koristnih kazal, ki nam pomagajo, da se v tako obsežnih knjigah lažje znajdemo.Vsa tri kazala (imen svetnikov, krstnih imen in zavetnikov in priprošnjikov) so gotovo pomembna, da se lažje znajdemo, poiščemo svetnika, krstno ime, ali zavetnika … Pri večini svetnikov (tudi pri tistih dodatnih) je v knjigi navedeno, v kakšnih življenjskih potrebah so se ljudje k svetniku zatekali in se mu priporočali, za kakšne poklice, pri kakšnih opravilih, duhovnih in telesnih potrebah je zavetnik. To je zelo pomemben del knjige, saj je bilo prav s tem v zvezi veliko vprašanj – zdaj pa je to zbrano na enem mestu. Če sodim po prvih odzivih, je ljudem zelo všeč, da svetniki tudi spregovorijo, ali da – pri bolj molčečih in samotarskih – o njih kaj povejo drugi … Ljudi zanimajo tudi navade in običaji, o katerih je Silvester veliko pisal že v Ognjišču in je vredno spominjati nanje, da ne gredo v pozabo … Ne smem pozabiti na slike vseh svetnikov, ki dajejo knjigi posebno vrednost. Skušal sem poiskati kar največ domačih upodobitev svetnikov, iz naših cerkva … slike pa bi bilo treba še podpisati (avtor, kje se slika nahaja …), pa bo knjiga še bolj domača …
- Silvester je zapisal, da si iskal “po vseh mogočih virih”. Kateri so bili ti viri?
Virov je bilo res veliko, nekaj sem jih že omenil, čeprav ‘obrobno delo’, je odpiralo vedno več novih knjig, koledarjev, spletnih strani … Glavni so bili vsi naši dosedanji življenjepisci svetnikov, poleg J. Rogača z začetka prejšnjega stoletja še Jaklič, Teraš, Torkar, Zore …, rimski in naš martirologij (seznam svetnikov), Bogoslužno branje … koledarji redovnih skupnosti … pa tudi ljudski koledarji in pratike …
- Knjiga Svetnik za vsak dan je pravzaprav veliko več kot ponatis …
Prav to bi želel povedati bralcem: kljub temu, da ima knjiga enak naslov kot tista izpred let in jo morda že imate doma, se tudi to splača kupiti, saj prinaša veliko novega. Poleg omenjenega je Silvester napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi: sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ … Med drugimi svetniki za določen dan so v dveh, treh stavkih ‘oživljeni’ tudi številni svetniki in blaženi, ki se jih spominjamo na isti dan … Prav tako nismo pozabili na domače blažene in Božje služabnike: bl. A. M. Slomška, Alojzija Grozdeta, drinske mučenke … Knjiga pa je lepa tudi na zunaj, lepo oblikovana, za kar gre zasluga tudi tehničnemu uredniku Benjaminu Pezdirju. Skupaj s ‘šefom’ Miho Turkom smo veliko premlevali in iskali rešitve o zunanji podobi … očitno ne zaman.
- Vem, da so tudi tebe svetniki zanimali že v mladosti in si kot študent ‘raziskoval’ farne zavetnike in svetnike na stranskih oltarjih…S svetniki sem se tudi jaz srečeval kot otrok v šestdesetih, v ‘dolini mojega otroštva’ pod Javornikom (v črnovrški fari, kot Silvester), in dobro se spominjam zgodb o svetnikih, ki mi jih je pripovedovala stara mama, na najinih pogostih ‘romanjih’ h kapelici … Še bolj sem se s svetniki spoprijateljil kot ‘počitniški pastir’ pri teti in stricu, kjer sem odkril eno od knjig Življenje svetnikov in svetnic božjih (1906), in napete zgodbe J. Rogača, so postale moje vsakdanje spremljevalke. V dijaških letih so me zanimali predvsem zavetniki cerkva po Vipavski dolini, v študentskih pa sem naredil drzen načrt in se (s kolesom in ‘na štop’) odpravil po naši domovini z beležko in fotografskim aparatom – ‘svetnike preštevat’ (so se šalili sošolci). Veliko zanimivega sem nabral v tistih počitniških mesecih, in še danes mi pridejo prav ti spiski farnih zavetnikov (na glavnih in stranskih oltarjih) … Še ena zanimivost: ko sem bil leta 1979 prvič na uredništvu v Kopru mi je ‘oče urednik’ podaril še ‘svežo’ knjigo o papežu Janezu Pavlu II., čez nekaj let pa so me z uredništva poklicali s prošnjo za prevod knjige o Materi Tereziji – zdaj sta oba svetnika. Še isto leto (1983) sem prišel na uredništvo v Koper in svetniki so zdaj še naprej moji zvesti spremljevalci, zgled, navdih in pomoč pri vsakdanjem delu.
Rustja B., Moj pogled, v: Ognjišče (2017) 1, str. 69.
