Kako sami vidite slovenski glasbeni prostor?

Priznajmo si, da imamo v Sloveniji tri glasbene stvarnosti, ki se med sabo zelo razlikujejo. Ena je radijska stvarnost, torej to, kar se vrti in posluša na radijih. Druga je koncertna stvarnost, ki je lahko tudi popolno nasprotje tega, kar se vrti na radijih. Pričakovanja koncertnega obiskovalca so lahko čisto drugačna od tega, kar ponuja radio. Koncertni poslušalec zelo rad prisluhne slovenski pesmi, tako novejšim kot tudi starim skladbam. Tam se tudi pokaže, kaj je enodnevni hit in kaj je kvalitetna skladba, ki ostane skozi leta in se zasidra v ušesa poslušalcev. Tretja stvarnost so podatki o številu prodanih plošč.

Ob tem spet omemba radijskih postaj, ki so v tem smislu na žalost podlegle uniformnosti. Na glasbo gledajo skozi določene parametre, ki jih mora imeti radijski hit: dolžina, tempo in podobno. S tem poslušalce prevzgajajo, servirajo jim nekaj iz zelo ozkega nabora glasbe. Ravno zaradi tega sem že prej omenil, da bi morali na področje zabavne glasbe poseči z določeno kulturno politiko, saj je zabavna glasba tista, ki doseže najširšo publiko. Sam se angažiram v smeri, da bi poslušalcem ponujali nekaj, kar bo zvenelo sodobno in bo hkrati dovolj kvalitetno.