SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Svetova nista dva, svet je eden (6)
Imam 422 prijateljev, vendar sem osamljen. Govorim z vsemi, vendar me nihče izmed njih resnično ne pozna. Moja težava je v tem, da ne vem, ali naj gledam v njihove oči ali imena na ekranu. /.../ Ozrl sem se naokrog in spoznal, da so mediji, ki jih imenujemo družabni, vse prej kot to. Ko odpremo računalnik, zapremo vrata svojega doma. Vsa tehnologija, ki jo imamo, je zgolj iluzija skupnosti, tovarištva, občutka vključenosti /.../.
To je uvod v daljšo poezijo, ki jo je napisal Gary Turk in jo pred štirimi leti v obliki videa objavil na internetu. Avtor v njej razmišlja ali bolje rečeno svari pred tehnologijo, ki obljublja večjo stopnjo povezanosti, in to z minimalnim naporom, vendar nas v realnosti (po njegovih besedah) vedno bolj potiska narazen.
KAJ SO POVEZAVE MED LJUDMI?
Definicija omrežja pravi, da je to povezava med vsaj tremi točkami. Socialno omrežje strokovni izraz in pomeni povezavo med vsaj tremi posamezniki, organizacijami, skupinami. V vsakdanjem življenju posameznikov ima naslednje vloge: pretok informacij (npr. medsebojno obveščanje), socialno priporočilo (povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si) ter nadzor nad informacijami (npr. določene informacije zadržimo zase in jih uporabimo v svojo korist). Socialna omrežja so torej izjemno pomembna, ker nem pomagajo razumeti kako delujejo trgi, skupnosti in nenazadnje kako se spreminja družba. Socialna omrežja so nastala s povezovanjem ljudi, torej so stara kot družba. Njihovo znanstveno preučevanje se je pričelo v 19. stoletju. Največji razcvet in razvoj pa to področje doživlja v sedanjem obdobju z izjemno razširjenostjo in priljubljenostjo aplikacij za medsebojno povezovanje posameznikov.
Antropolog Robin Dunbar je na podlagi preučevanja velikosti človeških možganov (neokorteksa) v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja razvil enačbo, s katero lahko izračunamo prag velikosti skupine ljudi, ki jo je posameznik še sposoben obvladovati, da ne pride do preobremenitve z odnosi. Prišel je do števila 147,8, ki se ga zaokrožuje na 150. T. i. Dunbarjevo število predstavlja zgornjo mejo posameznikov, s katerimi smo lahko v pravem odnosu. Robin Dunbar je razložil, da so to ljudje, katerim se nam ne bi bilo nerodno nenapovedano pridružiti pri pijači, če bi slučajno naletel nanje. Dunbarjevo število velja kot zgornja meja števila prijateljev, ki jih ima lahko povprečen posameznik.
FACEBOOK ≠ SOCIALNO OMREŽJE
V angleškem jeziku se je za aplikacije, namenjene povezovanju posameznikov na strokovnem in poljudnem področju, uveljavil termin social network sites, ki v slovenščini (še) nima uradnega prevoda. Prav to je razlog, da se je za poimenovanje teh aplikacij pričelo uporabljati besedne zveze socialna omrežja, družbena omrežja in družabna omrežja. S pravilnostjo in (ne)smiselnostjo uporabe zadnjih dveh poimenovanj se na tem mestu ne bom ukvarjal, bom pa izpostavil napačno uporabo termina socialna omrežja. Socialno omrežje je uveljavljen znanstveni termin z bogato teoretsko in raziskovalno tradicijo, ki označuje natančno določen družbeni pojav. To pa nikakor niso Facebook, Twitter, You Tube, niti katera izmed ostalih popularnih aplikacij, ki so zgolj pripomočki, namenjeni povezovanju posameznikov.
Z vsakim na novo ustvarjenim profilom se svet zmanjša
Glede na to, da ima na Facebooku danes več kot četrtina svetovnega prebivalstva ustvarjena uporabniška imena oz. profile, se kar samo od sebe postavlja vprašanje, kakšna je verjetnost, da se dva naključno izbrana uporabnika med seboj poznata. S podobnim vprašanjem sta se v kontekstu fizičnega sveta pred desetletji ukvarjala Jeffrey Travers in Stanley Milgram, ki sta izvedla odmeven eksperiment. Njun primarni namen je bil poiskati odgovor na t. i. problem majhnega sveta. Ideja, ki stoji za tem, je, da svet postane majhen, ko nanj gledamo z vidika števila korakov oz. posrednikov, ki so potrebni, da določena oseba pride do katere koli druge osebe na svetu. Eksperiment je bil zastavljen tako, da sta naključno izbrala 269 posameznikov iz ZDA ter vsakemu izmed njih poslala pismo, v katerem sta bila ime in naslov borznega posrednika iz Bostona. Sodelujoči so morali pismo poslati prijatelju ali znancu, za katerega so menili, da ga bo dostavil čim bliže ciljni osebi. Ideja eksperimenta je bila na podlagi analize seznama imen iz pisem, ki pridejo na cilj, ugotoviti, kako blizu sta si naključno izbrana posameznika iz vzhodnega in zahodnega dela ZDA. Izmed vseh poslanih pisem jih je na cilj prispelo 64 (29 %), in to v 5,2 koraka.
V zadnjem času so bile izvedene raziskave, ki so problem majhnega sveta preučevale na primeru uporabnikov Facebooka. Rezultati so pokazali, da sta bila dva naključno izbrana uporabnika leta 2008 med seboj oddaljena 5,2 koraka, leta 2012 se je s povečanjem števila uporabnikov razdalja zmanjšala na 4,7 koraka, leta 2016 pa na 3,5 koraka, in to na ravni celega sveta. Zmanjševanje števila korakov v razdalji med uporabniki teh aplikacij nima posebnega vpliva na intenzivnost njihovih medsebojnih odnosov, ampak v prvi vrsti predstavlja bližnjice pri vzpostavljanju stikov z določenimi ljudmi (t. i. socialne bližnjice). Da se med dvema osebama razvije prijateljstvo, je še vedno potrebno veliko več kot zgolj vzpostavitev vezi med njima.
- Eden izmed vodilnih raziskovalcev velikih (socialnih) omrežij je dr. Jure Leskovec (pogovor z njim je bil objavljen leta 2012, v februarski številki revije Ognjišče). Raziskovalno pot v ZDA je pričel z analizo povezav uporabnikov Microsoftovega sistema za izmenjavo besedilnih sporočil Messenger (MSN). Sistem MSN je v času njegove raziskave (tj. junija 2006) uporabljalo 240 milijonov ljudi, ki je opravilo približno milijardo pogovorov na dan. Na teh podatkih je dr. Leskovec med drugim preveril teorijo o šestih stopnjah ločenosti. S tem namenom je izbral tisoč̌ naključnih uporabnikov aplikacije MSN ter izračunal, koliko poznanstev jih loči od preostalih 180 milijonov. Pokazalo se je, da dva naključno izbrana uporabnika aplikacije v povprečju loči 6,6 koraka oz. posrednika, kar je zgolj 4 desetinke več od rezultata Milgram-Traversovega poskusa.
Prijatelj je opredeljen kot oseba, ki je z nekom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja in čustvovanja. Vendar se danes to besedo uporablja zelo ohlapno, pri čemer ima zasluge predvsem aplikacija Facebook, saj daje v isti (prijateljski) koš vse vrste povezav med posamezniki (znance, nekdanje poznane, ljudi, ki smo jih spoznali pred desetimi minutami, ljudi, ki jih sploh ne poznamo, in tudi prave prijatelje). Ta zmeda zelo dobro kaže, kako so aplikacije za povezovanje posameznikov postavile na glavo stoletja uveljavljene družbene in psihološke norme, tako da so spremenile določeno besedo ali njeno bistvo. Dejstvo je namreč, da med ljudmi obstajajo različne vrste povezav, od katerih ima vsaka svojo vlogo, pričakovanja ter stopnjo zaupanja. Temu primerno tudi vsaka povezava zahteva določeno stopnjo napora in časa, ki ga moramo vložiti v posamezen odnos. Ohranjanje statusa najboljšega prijatelja (močna vez) zahteva ogromno čustvene energije, časa in napora, zaradi česar je njihovo število temu primerno nizko. Vložek v vzdrževanje statusa znanca (šibka vez) pa je relativno majhen, včasih zadostuje že pozdrav, kar pomeni, da je njihovo število v socialnem omrežju posameznika lahko izjemno visoko. In velika večina facebook prijateljev sodi v to kategorijo. Čeprav je zelo težko priti do točnih podatkov števila prijateljev povprečnega uporabnika aplikacije Facebook, so bile preverjene ocene za posamezna leta naslednje: leta 2009 je imel povprečni uporabnik Facebooka 120 prijateljev, dve leti kasneje 190 in leta 2016 že 370. Predstavljajte si, kako naporno bi bilo vzdrževanje tako velikega socialnega omrežja brez Facebooka. Kolikšen psihološki, čustveni in časovni napor bi morali vlagati v te odnose, da bi jih ohranili? S Facebookom in ostalimi podobnimi aplikacijami pa je to dokaj enostavno in hitro. Že avtomatiziran opomnik o datumu rojstnega dne prijatelja pomembno prispeva k ohranjanju stika oziroma določenega odnosa med dvema uporabnikoma. Da ne omenjam preprostega klika na gumb všeč mi je pod objavo prijatelja, s čimer mu sporočim, da je prisoten v mojih mislih. Seveda pa pravo prijateljstvo terja napor in čas. Naši najpomembnejši odnosi niso nastali preko aplikacij, ampak skozi številna osebna srečanja ter dolgoletne napore. In tega nikakor ne bi mogli izvesti preko Facebooka, ne glede na to, kolikokrat bi kliknili gumb všeč mi je.
NAMIŠLJENI PRIJATELJI
Ste se kdaj vprašali, s koliko prijatelji, ki jih imate na seznamu svojega profila, se dejansko tudi pogovarjate preko te aplikacije? Kot kaže raziskava nekdanjega Facebookovega sociologa Camerona Marlowa, večina uporabnikov objave svojih prijateljev zgolj spremlja in ne glede na to, ali imajo na svojem seznamu sto ali petsto prijateljev, se pogovarjajo z največ desetimi izmed njih, največ štiridesetim pa sledijo v smislu pregledovanja objav. V čem je torej smisel imeti veliko število prijateljev na Facebooku? Mogoče se odgovor skriva v tem, da želimo imeti veliko občinstvo, ki komaj čaka, kaj bomo objavili. Nam mogoče veliko število prijateljev daje občutek priljubljenosti? Verjetno nekaj šteje tudi dejstvo, da veliko število prijateljev na Facebooku danes pomeni višji družbeni status.
Ne glede na to, kateri izmed ponujenih odgovorov vam je bližji, se morate zavedati, da prevladujoča potrošniška logika, po kateri je količina pomembnejša od kakovosti, pri prijateljstvu popolnoma odpove. Če torej parafraziram Garyja Turka, svojim facebook prijateljem namesto všečka raje podarimo ljubezen.
- Marca 2018 je imel Facebook 1,45 milijarde dnevnih uporabnikov in 2,20 milijarde mesečnih uporabnikov.
- Facebook je bil ustanovljen 4. februarja 2004. Ta dan so v podjetju razglasili za dan prijateljstva, ki se ga vsako leto obeleži na poseben način (letos so uporabnikom omogočili podeljevanje posebnih nazivov prijateljem, npr. vedno mi krije hrbet, levjesrčni, najboljši).
- Facebookov profil je z 208138200 prijatelji/všečki najpopularnejša stran aplikacije.
- Uporabniki Facebooka preživijo na aplikaciji povprečno 20 minut na dan.
- Facebook ustvari 4 petabajte (4294967296 MB) podatkov na dan.
- Na Facebooku je vsak dan objavljenih 350 milijonov fotografij.
LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 6, str. 80-81.
