Svetova nista dva, svet je eden (10)

Lacie živi v svetu, katerega prebivalci drug drugega nenehno ocenjujejo s točkami od ena do pet. Za to uporabljajo aplikacije, nameščene v telefonih, ki so povezane s posebnimi kontaktnimi lečami za prikazovanje imen in povprečij ocen mimoidočih ljudi. V tem svetu povprečje ocen zelo veliko pomeni, od tega je odvisen posameznikov družbeni status, zaposljivost, cene dobrin in storitev, dostopnost zdravljenja itd. Zato večina ljudi skoraj ves prosti čas namenja aktivnostim, ki večajo možnost pridobitve visokih ocen. S tem namenom pred ogledalom vadijo srečne izraze na obrazu, kajti človek, ki izgleda srečno, je bolj všečen. Nenehno iščejo in fotografirajo luštkane motive, izmed katerih najboljše objavljajo na svojem profilu ter upajo, da jim bodo prinesli dobre ocene. Poleg tega so izjemno prijazni z vsemi ljudmi, ki jim čez dan prekrižajo pot, kajti dejanje, ki ga kdor koli oceni kot nevljudno, je sankcionirano z odbitjem točk. Vsak prebivalec tega sveta ima svoj motiv za izboljšanje povprečja. Lacie bi rada kupila stanovanje, kar bi ji končno omogočilo osamosvojitev. Tako se prične ena izmed epizod znanstvenofantastične serije Black Mirror in le vprašanje časa je, kdaj se bomo v njej znašli tudi mi.

SPLETNI UGLED
Pred desetimi leti se družbenega ugleda posameznika še ni dalo izmeriti. Vse, kar smo vedeli o njem, je bilo, da pri drugih vzbuja zavist in da je tesno povezan z vplivnostjo. V zadnjem času pa smo ga razgalili, saj je postalo jasno, kako se ga pridobi in izmeri. Recept je dokaj enostaven – vse, kar ima potencial, da postane všečno in posledično viralno, je potrebno redno objavljati na profilih različnih spletnih aplikacij. Redno izvajanje teh aktivnosti povečuje število spletnih prijateljev in sledilcev ter posledično prinaša tudi večji družbeni vpliv. Slednje so prepoznala tudi podjetja ter ustvarila nov poklic, ki ga poznamo pod imenom spletni vplivnež, spletna zvezda ali influencer. Za te posameznike je značilno, da imajo poleg velikega števila spletnih prijateljev in sledilcev tudi moč vplivati nanje, kar jih dela pomembne mnenjske voditelje glede nakupov, mode, počitnic ...
Opazen trend, povezan s spletnim ugledom, je tudi splošno ocenjevanje vsega, kar je objavljeno in ponujeno na internetu. Uporabniki ocenjujejo prenočišča (Booking.com), raznovrstne proizvode (Amazon.com), prodajalce (Ebay.com), turistične destinacije (Tripadvisor.com), učitelje (Profesorji.net) in šoferje (Uber.com). Te ocene so za potencialne stranke pomembna referenca pri odločanju za nakup, obisk destinacije ali naročanju storitve. Posebej pomembno pa se mi zdi izpostaviti ocenjevanje ljudi, ki izvajajo določena dela. Ocena namreč v večini primerov ne odraža kakovosti izvedbe storitve, temveč odnos, ki ga izvajalec vzpostavi s stranko. Posledica tega je, da posamezniki, ki želijo biti dobro ocenjeni, hlinijo veselje in prijaznost, kar pomeni, da njihova čustva in obnašanje niso več pristni, ampak zaigrani.

TEMNO OGLEDALO DRUŽBE
Vrnimo se nazaj v svet, ki sem ga predstavil v uvodu. Svet, v katerem so vsi ljudje popolnega videza in osladno prijazni, okolje, v katerem živijo, pa deluje sterilno. Popolna kulisa za ustvarjanje fotografij, ki pri ljudeh vzbujajo pozitivna čustva in posledično visoke ocene. Vendar je v tem svetu nekaj pritegnilo mojo pozornost – obnašanje ljudi. Vsi so izjemno prijazni in urejeni, vendar kljub temu gledalec med njimi zazna pasivno agresijo, katere izvor je tekmovanje za dvig povprečnih ocen. Navzven torej ljudje ne izražajo (več) pravih čustev, ampak so ta prirejena družbeni situaciji, v kateri se nahajajo. Ključna vrednota tega sveta je všečnost. Edino kar šteje, je to, da si drugim všeč, kajti takšno vedenje je nagrajeno in pripelje do višjega družbenega statusa. Ali je opisani svet res tako zelo drugačen od sveta, v katerem trenutno živimo?

MOJA IZKRIVLJENA PODOBA
Kot ugotavljajo raziskave, ki s psihološkega in sociološkega vidika preučujejo popularne spletne aplikacije, namenjene komuniciranju in deljenju multimedijskih vsebin, ljudje na njih predstavljajo svoje najboljše verzije ali celo podobe tega, kar si želijo biti. Pri tem je zanimivo, da na splošni ravni to že vsi vemo, a vedno znova pozabljamo, ko gledamo objave ali bolje rečeno spletne samopredstavitve drugih. Zaradi tega se ob takšnih zlaganih, nerealnih podobah počutimo pomanjkljivi, ponižani, manjvredni ipd. Lastno življenje lahko vidimo kot dolgočasno, pusto, nepomembno ali celo brezvezno. Omenjena epizoda (Nosedive) iz serije Black Mirror pripelje takšno zlagano samopredstavljanje ljudi na svetovnem spletu do ekstrema, s čimer nas prisili, da si odgovorimo na vprašanje, kako daleč smo sposobni iti v takšnem početju.

TEKMOVANJE V POPULARNOSTI
Večina samopredstavitvenih vsebin Facebooka, Instagrama in Twitterja vsebuje informacije o tem, kaj uporabniki jedo, v kaj so oblečeni, kam potujejo, s kom se dobivajo. Nepoznavalec gotovo misli, da je to popolnoma enostavno početje. Vendar to sploh ni res. Objavljanje tovrstnih fotografij in video posnetkov terja veliko truda in časa. Poleg tega, da vključuje uporabo različnih filtrov in fotografskih tehnik, je potrebno znati pozirati ter seveda končni izdelek tudi pravilno označiti s ključniki (#). Tako postanejo vsakodnevne posameznikove aktivnosti sredstvo za pridobivanje ugleda. Zaradi tega srečanje s starim prijateljem ni več družabni dogodek, ampak fotografska seansa, katere namen je pokazati drugim, kako dobro se imava, in posledično dobiti čim več všečkov. Takšno obnašanje kaže, da naša življenja postajajo nikoli končano tekmovanje v popularnosti.

IZ FIKCIJE V REALNOST
Leta 2014 je vodstvo Kitajske objavilo dokument, s katerim so državljane obvestili, da bodo do leta 2020 vzpostavili nacionalno lestvico zaupanja, s katero bodo ljudi nenehno ocenjevali in razvrščali na podlagi vsakodnevnih aktivnosti. Cilja uvedbe tega ocenjevalnega sistema sta merjenje in posledično izboljšanje zaupanja na nacionalni ravni ter razvoj kulture iskrenosti med državljani. S tem namenom bodo državni organi preverjali in ocenjevali, kaj ljudje kupujejo, kje se zadržujejo, s kom se družijo, kakšne vsebine gledajo na televiziji in računalniku, ali plačujejo davke ... Na podlagi ocen bodo posamezniki nato razvrščeni na javno objavljeni lestvici, ki bo služila kot eden izmed pomembnih kriterijev za posameznikovo zaposlitev, obiskovanje izobraževalnih institucij, odobritev kredita ... Kdor bo imel nizko oceno zaupanja, bo imel omejitve na vseh področjih življenja (hitrosti svetovnega spleta, dostopa do restavracij, nočnih klubov, potovanjih v tujino ...). Zveni znano?

UGLED – NOVA DRUŽBENA VALUTA
Ob branju uvoda tega prispevka ste se verjetno nasmehnili ob (retoričnem) vprašanju, koliko časa bo minilo, da opisani svet postane resničnost. Ne čudim se, če ste imeli občutek, da gre zgolj za še eno izmed znanstvenofantastičnih zgodb. A kot vidimo, smo temu svetu bliže z vsako oceno, ki jo dodelimo drugemu spletnemu uporabniku, in z vsakim všečkom, ki ga prejmemo zaradi objavljene vsebine. V nasprotju s Kitajci mi prostovoljno vstopamo v svet, kjer je vsakdanje življenje popolnoma odvisno od posameznikovega ugleda.

Aplikacije, namenjene deljenju multimedijskih vsebin in medsebojnemu povezovanju uporabnikov, so v zadnjem času označene kot izvor tesnobnih občutkov, povezanih z zavistjo in simptomi, značilnimi za depresijo. V popularni literaturi ta pojav imenujejo Facebook depresija. Kot ključni vzrok tega stanja se navaja konstantno izpostavljenost izjemno pozitivnim, vendar nereprezentativnim multimedijskim podobam (fotografije in video posnetki), ki jih prijatelji in sledilci objavljajo na spletu.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 10, str. 80-81.