SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Svetova nista dva, svet je eden (11)
Medtem ko pišem ta prispevek, od časa do časa preverim telefon, pogledam, kaj je novega na Facebooku, ter v primeru da naletim na kakšno dobro objavo, odtavam na njeno izvorno spletno stran. Ker pri meni nobeno opravilo ne poteka brez glasbene spremljave, na Youtubu nenehno iščem nove skladbe, primerne trenutnemu razpoloženju. Seveda tudi sproti preverjam in odgovarjam na elektronsko pošto. Prepričan sem, da ste tudi vi, ki sedaj berete ta prispevek, pozorni na obvestila, ki se pojavljajo na vašem telefonu. Nikakor se jim ne morete upreti in ko enkrat popustite skušnjavi ter s prstom pričnete podrsavati preko aplikacij, bom lahko srečen, če vas temeljiti pregled novic o tem, kaj počnejo vaši prijatelji, ne bo odnesel v globine svetovnega spleta, ampak se boste vrnili nazaj k branju tega besedila. Ne, z mano ni nič narobe, niti ne z vami. Opisano početje je namreč realnost našega vsakdana, saj (baje) živimo v dobi motenj..
- Spletne aplikacije so oblikovane na takšen način, da jih uporabljamo oz. na njih preživimo veliko več časa, kot je to potrebno: neskončno podrsavanje po ekranu, kjer so prikazane novice, samodejno predvajanje naslednje video vsebine na Youtubu ali Netflixu. Ko odpremo Instagram ali Twitter, traja vsaj tri sekunde, da se naš račun naloži, kar ni naključje. Pričakovanje je namreč del psihološke nagrade. Enak trik je uporabljen pri Facebooku, ko v pogovornem oknu valovijo pike, ki oznanjajo, da na drugi strani nekdo piše komentar ali sporočilo. Medtem ko čakamo na sporočilo, aplikacije po vsej verjetnosti ne bomo zapustili.
DOBA MOTENJ
Živimo v obdobju, katerega ključni element so informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), z njihovo pomočjo namreč počnemo dobesedno vse. Vstopile so na področje dela, prostega časa ter izobraževanja, skratka IKT so pomemben element norm in običajev, ki določajo naš vsakdan. Zaradi tega smo družbi, v kateri živimo, dodali pridevnik informacijska, čeprav nekateri zanjo raje uporabljajo pridevnik motilna. Med slednjimi prevladuje prepričanje, da IKT s svojim delovanjem zgrabijo našo pozornost, nato pa jo razpršijo naokrog, ker nas bombardirajo z velikim številom impulzov, kot je to predstavljeno v uvodnem odstavku na mojem primeru. Takšno početje je nedvomno izčrpavajoče. Lotimo se določenega opravila in ga vedno znova prekinjamo, velikokrat se celo zgodi, da se ne vrnemo več nazaj, da bi ga dokončali. Praktični primer, ki ga doživljamo vsak dan, je že to, da nam sredi živahnega pogovora zazvoni telefon. Prvič, zmoti pogovor, in drugič, v veliki večini primerov damo prednost klicu, ne sogovorniku, ki ga imamo pred seboj. S tem se pogovor prekine in le redkokdaj se vrne v stanje prejšnje dinamike.
NOV POJAV?
Simultana uporaba več aplikacij ali IKT ter posledično cefranje pozornosti na številne strani ima pomembno vlogo v življenju današnjih posameznikov vseh starosti. Motnje pozornosti oziroma koncentracije niso več težava zgolj nekaj ljudi, ampak se jih tako v poljudni, kot strokovni literaturi predstavlja kot težavo, ki ima vedno večje razsežnosti. Vprašanje je, ali gre za nov fenomen, značilen zgolj za današnjo družbeno obliko, ali je to nekaj, kar nam je poznano že iz bolj ali manj oddaljene preteklosti. Kot ugotavljajo evolucijski antropologi, je bilo skozi zgodovino hitro preusmerjanje pozornosti bistvenega pomena za preživetje ljudi. Po eni strani je omogočalo umik pred potencialnim plenilcem, po drugi pa večalo možnost, da je človek uzrl hrano. Kot pravi Nicholas Caar v knjižni uspešnici Plitvine, je bilo za človeka branje prvi nenaraven miselni proces, ki je zahteval dolgotrajno nemoteno namenjanje pozornosti zgolj enemu (statičnemu) predmetu. Bralci so namreč morali izučiti možgane, da se ne menijo za dogajanje v okolici in se uprejo potrebi po namenjanju pozornosti drugim impulzom, ki so prihajali iz okolice.
- Spletno raziskovalno podjetje Dscout je leta 2016 izvedlo študijo na vzorcu 94 uporabnikov pametnih telefonov. Na telefone so namestili aplikacijo, s katero so spremljali njihovo uporabo 5 dni, 24 ur na dan. Pri tem je aplikacija beležila tipkanje, dotikanje in premikanje zaslona telefona. Vsa ta dejanja so označili kot dotik. Študija je pokazala, da povprečni uporabnik pametnega telefona izvede 2.617 dotikov na dan. Medtem ko se število dotikov pri ekstremnih uporabnikih dvigne nad 5.400 na dan.
PARADOKS BRANJA
Danes branje velja za aktivnost, ki zahteva visoko stopnjo koncentracije. Vendar v svoji nedavno izdani knjigi o zgodovini branja Frank Furedi ugotavlja, da se je ravno z izumom pisave pričelo govoriti o težavah z motnjami pozornosti in pomnjenja. Škodljive učinke branja sta prva izpostavila Sokrat in Platon, in sicer sta opozarjala, da bo branje ljudem odvzelo sposobnost pomnjenja. Naj spomnim, da je bil v njunem času edini medij ustno prenašanje na pamet naučenih razprav, zgodb ipd. Da prebiranje knjig povzroča odvračanje pozornosti, pa je prvi opozoril Seneka. Trem omenjenim filozofom so nato sledili še številni znani ter manj znani intelektualci. Branje je bilo oprano krivde (šele), ko so se pojavili močnejši motilci pozornosti – radio ter televizija, dokončno pa s pojavom IKT. Danes se je branje znašlo v edinstveni situaciji. Ne obtožujemo ga več, da povzroča motnje pozornosti, ampak so vse pogostejše trditve, da ljudje trpijo zaradi primanjkljaja pozornosti, ki je potrebna za branje (predvsem knjig ter daljših zahtevnejših tekstov). Glavni krivec za to pa naj bi bile IKT. Na primeru branja je zelo dobro razvidno, da mediji sami po sebi ne morejo biti škodljivi ali koristni, takšne jih naredimo sami uporabniki. Torej je vzroke za pojav dobe motenj potrebno iskati drugje.
EKONOMIJA POZORNOSTI
V sektorju IKT postajajo vse bolj pomembni načini, s katerimi se uporabnike pripravi do tega, da na aplikacijah preživijo čim več časa. Prevladujoči poslovni model je dokaj preprost – več pozornosti kot lahko pritegne aplikacija, bolj zanimiva je za oglaševalce. Slednji pa živijo od pozornosti ljudi. Zato se v tem kontekstu govori o ekonomiji pozornosti, kajti pozornost je dobrina, ki jo imamo ljudje v omejenih količinah. Z namenom da dobijo njen delež, se proizvajalci aplikacij in lastniki spletnih strani vse bolj trudijo, da ljudi hranijo z raznovrstnimi impulzi, četudi ti niso več lačni. Posledično je celotni svetovni splet prefinjeno obdelan z elementi, ki hlastajo za našo pozornostjo.
STRAH PRED TEM, DA BOMO KAJ ZAMUDILI
Drugi vzrok motenj pozornosti pa je strah pred tem, da bomo kaj zamudili (angl. fear of missing out – FOMO). Ta občutek je od nekdaj del človeških čustev (spomnite se, ko vas starši niso pustili s prijatelji na igrišče in ste sedeli doma ter razmišljali, kaj vse zamujate), je pa z vse intenzivnejšo uporabo IKT postal predmet številnih psiholoških razprav. Kajti z aplikacijami, kot sta na primer Facebook in Instagram, imajo uporabniki ves čas vpogled v to, kje so in kaj počnejo njihovi prijatelji, s čimer so nenehno izpostavljeni občutku strahu, da bodo kaj zamudili. Rezultat takega stanja je nenehno preverjanje dogajanja na različnih aplikacijah in takojšnje odzivanje na opozorila pametnih telefonov ter ostalih naprav.
BOGASTVO INFORMACIJ IN REVŠČINA POZORNOSTI
Razpršena pozornost v našem vsakdanu ni nekaj novega, kar bi se pojavilo s prihodom IKT. Slednje so zgolj eden izmed členov v dolgi verigi motilcev, ki se hranijo s človeško pozornostjo. Je pa vsekakor nesporno dejstvo, da so IKT s svojim načinom in razsežnostjo delovanja preoblikovale naš izkustveni svet v veliko igrišče, na katerem se ves čas odvijajo tekme med različnimi posamezniki in podjetji, ki so željni naše pozornosti. V današnjem času je torej glavna težava pri motnjah pozornosti konstantna tekma za pridobivanje pozornosti. Nikakor pa ne morem mimo opazke, da se v razpravah o motnjah pozornosti in pomanjkanju koncentracije nikoli ne izpostavlja, da današnji posamezniki sploh nimajo nikakršnih težav pri namenjanju pozornosti svojim mobilnim napravam.
Za vse nas, ki se med delom na računalniku ne moremo odpovedati sprotnemu pregledovanju različnih spletnih strani, so na voljo tudi aplikacije z zgovornimi imeni (SelfControl, Freedom, Anti Social, StayFocused, Focus ...), s katerimi lahko za določen čas blokiramo tovrstne motilce, da v miru opravimo svoje delo.
LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 11, str. 80-81.
