Papež Frančišek fatimski romar
»Sinoči sem se vrnil z romanja v Fatimo – pozdravimo fatimsko Gospo! – in naša današnja marijanska molitev je nekaj posebnega, je polna spominov in prerokb za tistega, ki gleda na zgodovino v luči vere,« je začel svoj nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se v nedeljo, 14. maja 2017. »V Fatimi sem se potopil v molitev svetega vernega ljudstva, molitev, ki teče tam sto let kot reka, da prosi za Marijino materinsko varstvo nad vsem svetom ... V Fatimi je Devica izbrala nedolžna srca in preprostost malih Frančiška, Jacinte in Lucije za varuhe svojega sporočila. Ti otroci so ga pravilno sprejeli, tako da so jih priznali za zanesljive priče prikazovanj in so postali vzorniki krščanskega življenja. Z razglasitvijo Frančiška in Jacinte za sveta sem hotel vsej Cerkvi postaviti pred oči njun zgled pripadnosti Kristusu evangeljskega pričevanja, hotel sem tudi vso Cerkev spodbuditi, da se zavzame za otroke.« Že ob odhodu na romanje je napovedal, da bo posebno pozornost posvetil bolnikom ter vsem, ki so žrtve krivic in potisnjeni na obrobje.
Frančišek je četrti papež, ki je kot romar obiskal Fatimo in sicer ob stoletnici prvega Marijinega prikazanja trem pastirčkom. To je bilo njegovo 19. mednarodno potovanje. Na pot je krenil v petek, 12. maja v prvih popoldanskih urah. Pred odhodom je na Twitterju v raznih jezikih zapisal: »Prosim vse, da se povežejo z menoj kot romarji upanja in miru: vaša roke, sklenjene v molitvi, naj še naprej podpirajo moje.« Iz Doma svete Marte na rimsko letališče Fiumicino se je peljal z avtomobilom znamke Ford Focus. Na letalo se je povzpel s svojo ‘znamenito’ črno usnjeno torbo. Po dveh urah poleta je letalo s papežem pristalo v portugalski vojaški bazi Monte Real, okoli 50 kilometrov oddaljene od Fatime. Tam ga je sprejel portugalski predsednik Marcelo Nuno Rebelo de Sousa, s katerim se je papež zadržal v kratkem zasebnem pogovoru. Od tam se je do Fatime prepeljal s helikopterjem, zadnje 4 kilometre z odprtim papamobilom, s katerim se je ‘sprehodil’ skozi množico romarjev – okoli pol milijona – na ogromni ploščadi pred baziliko. Ustavil se je v kapeli prikazanja, zgrajeni leta 1919 na levi strani svetišča. »Vse od začetka, ko sem v kapeli prikazanja dolgo (deset minut) ostal v tihi molitvi in me je spremljala molitvena tišina vseh romarjev, se je ustvarilo ozračje zbranosti in kontemplacije, v katerem so potekali razni trenutki molitve,« je povedal v nedeljo po vrnitvi. Frančišek je položil šopek cvetja k nogam lesenega Marijinega kipa s krono, v katero je vgrajena krogla, ki je zadela papeža sv. Janeza Pavla II. ob atentatu na Trgu sv. Petra v Rimu 13. maja 1981. Mariji je izročil zlato vrtnico, posebno papeško darilo fatimski Gospe. Po tihi molitvi je prebral svojo molitev v portugalščini (kot tudi vse svoje govore). V njej se je Mariji predstavil kot ‘škof v belem’, sklicujoč se na tretjo fatimsko skrivnost. Po večerji v zavodu karmelske Matere Božje se je papež vrnil med romarje, ob velikonočni sveči je prižgal svojo svečo, blagoslovil prižgane sveče ljudi in skupaj z njimi molil rožni venec. V kratkem nagovoru je med drugim dejal: »Čutim, da vas je Jezus zaupal meni in objemam ter Jezusu izročam vse, posebno tiste, ki so molitve najbolj potrebni, kot nas je učila Marija ... Ona, blaga in skrbna Mati vseh, naj vsem, ki so v potrebi, izprosi Gospodov blagoslov. Ta blagoslov se je v polnosti uresničil v Mariji, ki je dala človeški obraz Sinu večnega Očeta; in zdaj se lahko v ta obraz zaziramo v veselih, svetlih, žalostnih in častitljivih trenutkih njenega življenja, ki jih podoživljamo v molitvi rožnega venca ... O da bi vsakdo od nas z Marijo postal znamenje in zakrament usmiljenja Boga, ki odpušča, odpušča vse.« Dan se je zaključil z mašo, ki jo daroval kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik.
- V svojem najglobljem dnu, v svojem brezmadežnem Srcu nas okrasi s sijajem vseh biserov svoje krone in nas napravi za romarje, kot si bila sama romarica. S svojim deviškim nasmehom utrdi veselje Kristusove Cerkve. S svojim blagim pogledom okrepi upanje Božjih otrok. S svojimi rokami, ki jih v molitvi dvigaš h Gospodu, združi vse ljudi v eno samo človeško družino. (papež Frančišek)
Velika večina romarjev je noč prečula v molitvi in se pripravljala na slavje naslednjega dne, sobote, 13. maja, ko je papež Frančišek med mašo na prostrani ploščadi pred baziliko razglasil za svetnika Frančiška Marto in njegovo sestro Jacinto, ki sta bila leta 1917, v letu Marijinih prikazovanj, stara devet oziroma sedem let in sta kmalu zatem umrla za ‘špansko’ boleznijo. (Frančišek leta 1919, Jacinta 1929). Za blažena ju je razglasil papež sv. Janez Pavel II. 13. maja 2000 v Fatimi. Na pročelju bazilike sta bili ogromni sliki: Jacintina na Marijini desnici, Frančiškova na levici. Blizu daritvenega oltarja je bil brazilski deček, ki je na priprošnjo teh svojih dveh vrstnikov po nesrečnem padcu ostal živ in nepoškodovan. Obred kanonizacije – razglasitve za svetnika, je bil na začetku maše, pri kateri je bilo, računajo, blizu milijon ljudi. Sveti Frančišek Marto in sveta Jacinta Marto sta najmlajša svetnika, ki nista mučenca. »Njuna svetost ni posledica prikazovanj, temveč je v zvestobi in gorečnosti, s katero sta odgovorila na izjemno čast, ki ju je doletela, da jima je bilo dano videti Devico Marijo,« je pojasnil papež Frančišek pred nedeljsko molitvijo. Mašno homilijo pa je navezal na evangeljski odlomek, ko Jezus s križa izroči svoji Materi učenca Janeza, Janezu pa zaupa v varstvo svojo Mater (Jn 19,26-27). Večkrat je močno poudaril: “Imamo Mater!” »Po veri in občutju mnogih romarjev, če ne vseh, je Fatima predvsem ta plašč Svetlobe, ki nas pokriva tukaj kakor tudi na vsakem kraju na svetu, ko se zatečemo pod varstvo Device Matere in jo prosimo, kot nas uči molitev Pozdravljena Kraljica, “pokaži nam Jezusa” ... Pod varstvom Marije smo stražarji jutra, ki se znajo zazreti v pravi obraz Kristusa Odrešenika, ki žari ob Vstajenju, in ponovno odkriti mladostni in lepi obraz Cerkve, ki sije, kadar je misijonarska, prijazna, svobodna, zvesta, uboga po finančnih sredstvih in bogata po ljubezni.«
Po maši je posebej nagovoril bolnike in invalide, ki so bili pod stebriščih na obeh straneh bazilike. »Danes Devica Marija vam ponavlja vprašanje, ki ga je pred sto leti zastavila pastirčkom: “Ali se hočete darovati Bogu?” Odgovor: “Da, hočemo.” nam omogoča, da razumemo in posnemamo njihovo življenje ... Zdaj bo šel mimo Jezus v Najsvetejšem, da vam izkaže svojo bližino in svojo ljubezen. Izročite mu svoje bolečine, trpljenje, svojo onemoglost.« Obhodil je vse hodnike in bolnikom podeljeval blagoslov z veliko monštranco.
Po molitvi Raduj se je papež Frančišek skupaj z vso množico mahal z belim robčkom: to je to je tradicionalni pozdrav Mariji v Fatimi, ko se procesija z njenim kipom vije proti kapeli prikazanja. Po kosilu s portugalskimi škofi je papež Frančišek poletel proti Rimu. Med poletom je odgovarjal na vprašanja novinarjev, spremljevalcev na tem romanju, ki se mu je vtisnilo globoko v srce.
“Fatima je predvsem plašč Svetlobe, ki nas pokrije tukaj kakor tudi na vsakem kraju na svetu, ko se zatečemo pod varstvo Device Matere.” (papež Frančišek
ČUK, Silvester. (Pričevanje). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 6, str 42-43.