Martin Luther King

* 15. januar 1929, Atlanta, Georgia, ZDA, † 4. april 1968, Memphis, Tennessee

Na današnji dan je v Memphisu v ameriški zvezni državi Tennessee krogla, ki jo je izstrelil južnjaški rasist, ubila Martina Luthra Kinga. Po zgledu indijskega voditelja Mahatma Gandhija se je boril za pravice ameriški črncev z "orožjem" nenasilja. Za svoja prizadevanja je leta 1964 prejel Nobelovo nagrado za mir. Njegova slika je bila naslovnici ugledne ameriške revije Time, ki je bila posvečena Kingu kot "osebnosti leta".

Veličina Martina Luthra Kinga je v tem, da je svoje življenje posvetil prizadevanju, kako povrniti človeško dostojanstvo črnskemu prebivalstvu ZDA (okoli 40 milijonov). To prizadevanje je plačal s svojo krvjo - kot brata John in Robert Kennedy, njegova prijatelja in zaveznika.

Martin Luther King se je rodil 15. januarja 1929 v Atlanti (zvezna država Georgia). Njegov oče Martin je bil baptistični pastor. Mati mu je vedno dopovedovala, da zaradi tega, ker je črnec, ni nič manj vreden kot drugi ljudje in ga tako vzgajala za kasnejše poslanstvo. Oče je želel, da bi Martin postal pastor, toda sin je šel najprej študirat sociologijo ter študij končal z doktoratom, potem pa je v Pensilvaniji študiral teologijo. Tam se je seznanil z naukom Mahatme Gandhija o nenasilju, ki se ga je trdno oklenil, ko je nastopil službo pastorja v revni župniji mesta Montgomery v Alabami. Leto prej (1953) je spoznal Coretto Scott, ki mu je bila takoj všeč in se je z njo kmalu poročil. "Pri ženskah cenim štiri stvari," ji je dejal, ko ji je dvoril, "značajnost, bistrost, trdno osebnost in lepoto. Ti imaš vse štiri." Ljubljena žena mu je rodila štiri otroke: eno deklico in tri dečke.

V tem mestu se je zgodilo nekaj, kar je odločilno vplivalo na Kingovo delo. 1. decembra 1955 črnka Roza Parks, od dela utrujena, ni hotela odstopiti sedeža v avtobusu belcu. Črnci so bili ogorčeni in so hoteli odgovoriti z nasiljem. Pastor King, ki je za ta dogodek zvedel naslednje jutro, je starešine črnske občine prepričal: "Z nasiljem bomo vse izgubili. Organizirati moramo pasivni odpor." In črnci so bojkotirali vse avtobuse v mestu, kar je belcem dalo misliti. Vrhovno sodišče ZDA je odločilo, da je ločevanje črncev in belcev, kot to počno v Alabami, protizakonito. King je s svojim nenasiljem dosegel pomembno zmago in ta uspeh ga je postavil na čelo nenasilnega gibanja za pravice ameriških črncev. Leta 1959 sta z ženo Coretto potovala v Indijo, domovino Gandhija, apostola nenasilja. "V druge dežele lahko potujem kot turist, v Indijo prihajam kot romar. Indija je zame Gandhi," je dejal King. Poslej se je še bolj zvesto držal Gandhijevih načel. 28. avgusta 1963 je vodil velik mirovni pohod črncev v Washington, ki se ga je udeležilo okoli 250.000 črncev. Tedaj je imel svoj znameniti govor "Sanjal sem", v katerem je izpovedal svoje prepričanje, da bodo njegovi črni rojaki prej ali slej dosegli "obljubljeno deželo" enakopravnosti.

Odločno je zavračal nasilje, h kateremu so se zatekali voditelji gibanja Black Power. "Tudi če bi vsi črnci Združenih držav mislili, da se morajo posluževati nasilja, bi se jaz uprl in povzdignil svoj glas ter dajal, da nasilje ne rodi sadov in da na ta način nikoli ne bomo dosegli, kar hočemo!" Ko je pripravljal nov mirovni pohod za pravice črncev, je njegovo življenje pokončal nekdo, ki si je za pravilo izbral nasilje. Ob Kingovi tragični smrti so ZDA razglasile dan žalovanja. Pokopali so ga v njegovem rojstnem mestu Atlanta. Pogreba se je udeležilo nad 200.000 ljudi. Med njimi je bil tudi Robert Kennedy, ki je dva meseca zatem padel kot žrtev nasilja.

Čuk S., Pričevanje, v: Ognjišče (1998) 5, str. 62.