Gianna Beretta-Molla

* 4. oktobra 1922, Magenta; † 28. aprila 1962, Ponte Nuovo

"Moje življenje za življenje otroka"

Njeno življenje razodeva neko posebno svetlo božje ozračje. To nadnaravno dediščino je prinesla iz svoje družine, v kateri je bila dvanajsti otrok.Rodila se je 4. oktobra 1922 v Magenti pri Milanu. Pri krstu, ki ga ji je podelil stric Giuseppe, so ji dali ime Giovanna Francesca, klicali pa so jo vedno Gianna. Leta 1925 se je družina preselila v Bergamo, kjer je Gianna, še ne šestletna, prejela prvo sveto obhajilo, dve leti zatem pa sveto birmo. V šoli je imela nekaj težav, ki pa jih je uspešno prebrodila. Leta 1937 so se preselili v Genovo in tam je Gianna leta 1942 dokončala srednjo šolo. Tega leta sta umrla najprej mama in kmalu za njo še oče. Gianna se je odločila za študij medicine - po zgledu svojih bratov Ferdinanda in Enrica, predvsem pa v želji, da bi kot zdravnica odšla v misijone. V študentskih letih se je dejavno vključila v Katoliško akcijo, ki ji je ostala zvesta do konca življenja. Študij medicine je uspešno končala leta 1949 in naslednje leto je odprla ambulanto blizu svojega rojstnega kraja. Med "zapovedi", po katerih naj bi izvrševala svoj zdravniški poklic, je zapisala: "Ne pozabi na dušo bolnika!" Iz velike ljubezni do otrok in pozornosti do mater se je specializirala za otroško zdravnico.

Zelo jo je vleklo v misijone, pa ji je njen duhovni voditelj dejal, da jo čaka drugačna pot. Proti koncu leta 1954 se je zbližala z inženirjem Pietrom Molla, ki je bil od nje deset let starejši, po duši pa sta bila "sodobnika". Kmalu sta se zaročila in po temeljiti duhovni pripravi sta se 24. septembra 1955 poročila. Poročil ju je Giannin brat Giuseppe, ki je tudi krstil njunega prvega otroka Pierluigija, rojenega 19. novembra 1956. Zakoncema je sin prinesel nepopisno veselje in še bolj utrdil njuno medsebojno ljubezen. Ta vez se je še okrepila, ko je decembra 1957 prišla v njuno družino Maria Zita, imenovana Mariolina (deklica je umrla v začetku leta 1964, slabi dve leti za svojo mamo). Sredi leta 1959 je prijokala na svet Lauretta. Mama Gianna je bila vesela, da je dobila deklico, kajti "želela sem sestrico za Mariolino". To je bilo najlepše obdobje v življenju zakoncev Molla in njunih otrok. Ljubezen in veselje do življenja sta v Gianni vzbudili željo po četrtem otroku. Res je zanosila, toda pojavil se je rakasti tvor, ki je govoril: ali rešimo tebe ali tvojega otroka. Gianna se je odločila za otroka.

Ob tem pa je na vso moč prosila Boga, naj ji prihrani daritev življenja, ker bi rada še naprej.služila v ljubezni do moža in otrok. V porodnišnico je odšla 20. aprila 1962, na veliki petek, spominski dan Jezusove smrti na križu. Naslednje jutro, na veliko soboto, je bila s carskim rezom rojena Giovanna Emanuela. Mama Gianna je po porodu hitro ugašala: umrla je 28. aprila 1962.

Kmalu po njeni smrti so začeli govoriti o njeni svetosti. Leta 1972 se je pričel postopek za njeno beatifikacijo. Škofijski postopek se je zaključil leta 1986. Ko je bila 25. aprila 1994 razglašena za blaženo, je tedanji milanski nadškof kardinal Martini dejal: "Zgled Gianne Beretta-Molla, kateri je treba prišteti druge mame preteklih in sedanjih dni, je znamenje upanja in spodbuda za družine ter za vse nas."

Njen mož Pietro pa je dejal: "Neizmerno sem hvaležen Bogu za ta dar božje previdnosti, v katerem vidim tudi priznanje tistim neštetim neznanim materam, ki so, kot je bila Gianna, junakinje materinske ljubezni in junakinje življenja... Nikoli mi ni prišlo na misel, da živim ob svetnici. Moja žena je brezmejno zaupala v božjo previdnost, toda bila je polna življenjske radosti. Ljubila je svojo družino, svoj poklic zdravnice. Ljubila je dom, glasbo, gore, rože, vse lepe stvari, ki nam jih je podaril Bog. Vedno je bila nasmejana. Njen nasmeh je žarel iz duše. Gianna je bila vedra žena, zadovoljna svetnica."

(pričevanje 04_2004)