Brat Roger Schutz

* 12 maj 1915, Provence, Švica; † 16. avgust 2005, Taize, Francija

"Iskalci Boga so vir upanja"

Roger Louis Schutz, ustanovitelj taizejske skuspnosti, se je rodil 12. maja 1915 v vasici Provence v švicarski pokrajini Jura kot deveti otrok v družini protestantskega pastorja Charlesa Schutza. Njegova žena Amelie Marsauche, Rogerjeva mama, je izhajala iz francoske družine, ki je bila že izza reformacije protestantska. "Moja mama je imela zelo srečno otroštvo in to je ponesla s seboj. Nikoli nas ni kaznovala. Kdaj pa kdaj je kateri otrok spravil očeta v bes. Takih prizorov ni mogla prenašati in je pobegnila v svojo sobo," se spominja Roger. Otroštvo, ki ga je preživljal v družbi sedmih sester in precej starejšega brata, je bilo vedro. Oče je bil po značaju bolj strog, toda bil je mož vere. "Od svoje najbolj rane mladosti sem bil priča očetove ljubezni do Svetega pisma."

Začetke izobrazbe je Roger prejel že doma. Ko mu je bilo trinajst let, je vstopil v srednjo šolo. Stanoval je pri neki plemeniti ženi, ki je bila katoličanka, kar njegovih protestantskih staršev ni motilo - in to razodeva njihovo širino, ki jo je "podedoval" Roger. Po končani srednji šoli je želel postati pisatelj, toda na očetovo željo je začel s študijem teologije na univerzah v Lausanni in Strasbourgu. Proti koncu svojega študija je prišel v stik s skupino mladih, ki so iskali osebnega odnosa z Bogom, kar je zaznamovalo njegovo življenjsko pot.

Ko je iskal kraj, kjer bi se v samoti lahko posvetil Bogu in iz tega črpal moč za službo ljudem, se je avgusta leta 1940 s kolesom odpravil na pot. Ustavil se je v bližnji Franciji, v burgundski vasici Taize, ki se mu je zdela najbolj primerna za uresničitev zamisli, da bi ustanovil majhno skupnost, katera bi razumevajoče sprejemala vse, ki iščejo Boga. Za majhne denarje je kupil neko staro hišo, v kateri se je potem naselil. "Hotel sem najti hišo, kjer bi mogel nuditi pomoč tistim, ki so izgubili vse, in bi obenem bila kraj tišine, kamor bi se lahko zatekli tisti, ki so izgubili smisel življenja." Za to izbiro je bilo pomenljivo tudi to, da je Taize v bližini Clunyja in Citeauxa, dveh znamenitih samostanov, ki sta bila žarišči verske prenove v 11. stoletju. Spočetka je v hiši nudil zavetje političnim ubežnikom, ki so jih preganjali Nemci. Leta 1942 so ga gestapovci pregnali v Švico.

Ko se je leta 1944 vrnil v Taize, so ga spremljali prvi trije bratje, med njimi Max Thurian, ki je veljal za teologa taizejske skupnosti, in je kasneje prestopil prag katoliške Cerkve. Leta 1949 je bilo bratov že sedem in o veliki noči so slovesno položili meniške zaobljube uboštva, skupnega življenja in celibata. Vodili sta jih dve misli: delati za spravo in zbližanje med ljudmi ter delati za edinost med kristjani.

Leta 1952 je brat Roger sestavil Taizejsko pravilo, redovna pravila, ki so prežeta z globoko duhovnostjo in neomajnim zaupanjem v Boga. Leta 1969 je skupnost postala ekumenska, ker so se vanjo vključili tudi katoliški bratje. Zdaj sestavlja skupnost okoli devetdeset bratov, protestantov in katoličanov, iz dvajsetih držav. Namen Taizeja je, da bi kristjani postali kvas: kvas zaupanja med ljudmi, zaupanja med narodi in kvas miru na zemlji.

Od leta 1957 Taize sprejema vedno več mladih, ki se tam zbirajo predvsem v poletnih mesecih. Brat Roger in njegovi bratje jih z veseljem sprejemajo in jim pomagajo, da v molitvi in premišljevanju odkrivajo skrivnost Bog in smisel svojega življenja. Leta 1974 je bil v Taizeju "koncil mladih". Nekakšno nadaljevanje tega "koncila" so vsakoletna "romanja zaupanja na zemlji", ki potekajo ob koncu oziroma na začetku leta, vedno v drugem mestu, in se na njih zbere zelo veliko mladih. Papež Janez XXIII., ki je obiskal Taize kot apostolski nuncij v Franciji, je ta kraj imenoval "mala pomlad". Brata Rogerja in njegovega sodelavca Maxa Thuriana je kot "opazovalca" povabil na koncil. Med papežem Pavlom VI. in bratom Rogerjem je vladalo iskreno prijateljstvo, še tesneje pa je bil z njim povezan papež Janez Pavel II., ki med obiskom leta 1986 Taize imenoval "vir žive vode".

(pričevanje 08_2005)