Thomas More

* 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London

Thomas More je ena najbolj priljubljenih zgodovinskih osebno­sti v Angliji ne le med katoličani, ampak tudi med anglikanci za­radi njegove zvestobe glasu vesti za ceno življenja. Rodil se je 7. februarja 1477 v Londonu. Njegov oče John je bil ugleden sod­nik in sinu Thomasu je omogočil najboljše tedanje šole. Na zname­niti univerzi v Oxfordu je dve leti študiral klasične jezike, nato pa je v Londonu nadaljeval študij prava. Že kot študent je pisal angleške in latinske pesmi, njegovo najbolj znano delo pa je Utopija (o idealni državi). Pri triindvajsetih letih je bil že odvetnik, tri leta zatem tudi član parlamenta. Obetala se mu je sijajna kariera. Thomas pa sam v sebi še ni bil prepričan, če je izbral pravo pot. Razmišljal je o tem, da bi postal duhovnik ali celo redovnik kartuzijan. Prišel je do spoznanja, da ga Bog kliče v družinsko življenje. V srečnem zakonu z Jane Colt je postal oče štirim otrokom: trem deklicam in dečku. Kmalu mu je ljubljena Jane umrla in nekaj kasneje se je Thomas poročil z ne več mlado vdovo, ki je v hišo pripeljala hčerko iz prvega zakona. Thomas More je - proti tedanji navadi - svojim hčerkam omogočil kar se da temeljito izobrazbo. Vsak dan je ena od hčera pri mizi glasno brala Sveto pismo, vsak večer se je družina skupaj s slu­žinčadjo zbirala k skupni molitvi.

Leta 1509 je angleški prestol zasedel Henrik VIII. Brž je za sve­tovalca in tajnika izbral Thomasa Mora. Kralj je bil sprva dober katoličan in je v obrambo katoliške vere celo napisal spis proti Lutru. Še preden je kralj imenoval Thomasa za državnega kanclerja, kar je bila druga služba v državi (1529), ga je vprašal za svet glede njegovega zakona s Katarino Aragonsko, ki mu ni mogla rodi­ti naslednika. More se je posvetoval s teologi in pravniki, potem pa kralju iskreno odgovoril: "Zakon s Katarino je veljaven!" Kralj ga je vseeno imenoval za kanclerja, upajoč, da ga bo počasi pri­dobil zase, vendar se je uštel. Ko je Thomas videl, da kralj trma­sto vztraja pri svojem, mu je vrnil zlato verigo kanclerja in kralj je njegovo odpoved sprejel. Leta 1533 je kralju naklonjeni škof Cramner razglasil Henrikov zakon s Katarino za neveljaven in kmalu zatem so za kraljico kronali mlado dvorjanko Ano Boleyn. More se slovesnosti ni udeležil in to je kralja zelo razjezilo. Papež je Henrikov drugi zakon razglasil za neveljaven in je kralja izobčil. Henrik mu je odgovoril tem, da se je razglasil za poglavarja Cerk­ve na Angleškem. Vsak podložnik je moral priseči zvestobo kralju v cerkvenih zadevah. 13. aprila 1534 so k prisegi poklicali tudi Thomasa Mora. Gredoč tja je opravil spoved, bil pri maši in obha­jilu in poslovil se je od svojcev. Ker ni prisegel, so ga vrgli v ječo. Sprva so ga smeli obiskovati njegovi domači, ki so ga ho­teli pregovoriti, da bi se uklonil, a so ob njegovi mirni in ved­ri trdnosti kmalu odnehali. Kasneje so vse obiske prepovedali, a tudi to ga ni zlomilo. 1. julija 1535 ga je sodišče obsodilo na smrt. Thomas je sodnikom dejal: "Čeprav ste bili na zemlji sodni­ki moje obsodbe, želim, da bi se onstran mogli vsi srečati za na­še večno odrešenje." 6. julija 1535 je z besedami: "Umiram kot zvest kraljev služabnik, predvsem pa zvest služabnik Boga" polo­žil glavo na tnalo. Ko ga je papež Pij XI. leta 1935 prištel med svetnike, je vzkliknil: "Kako popoln človek!"

(pričevanje 06_2000)

Zajemi vsak dan

Gospodove oči so v slehernem kraju, opazujejo hudobne in dobre.

(Pregovori)
Ponedeljek, 26. September 2022
Na vrh