Belgijski kralj Baldvin I.

 

* 7. september 1930, Kasteel Stuyvenberg, Laeken, Belgija, † 31. julij 1993, Montril, Španija

Baldvin I4Imenovali so ga "žalosten kralj", čeprav je v javnosti vedno nastopal z nasmehom. Najbrž so imeli v mislih njegovo vse prej kot veselo mladost. Rodil se je 7. septembra 1930. Ko mu je bilo štiri leta, se je v gorah smrtno ponesrečil njegov ded "viteški kralj" Albert I. Močno ga je prizadela smrt matere kraljice Ast­rid, ki je izgubila življenje v prometni nesreči, ko je bil star pet let. Ko so nacisti leta 1940 zasedli Belgijo, je bil Baldvin z vsemi člani kraljevske družine njihov ujetnik. Leta 1944 so ot­roke (njega, brata Alberta in sestro Jožefino-Karloto) odvedli v Nemčijo. Po vojni so živeli v Švici, ker je del Belgijcev zahte­val odpravo kraljevine. Ko so na referendumu (tesno) zmagali zagovorniki kraljevine, se je kralj Leopold III. 17. julija 1951 odpovedal prestolu in nasledil ga je dvajsetletni sin Baldvin I., ki je s svojo umirjenostjo in dosledno vernostjo osvojil srca ljudi.

Baldvin I2Znal je povezovati Flamce in Valonce, dve narodnostni skupnosti belgijske države, med katerima vedno vlada napetost. Trdno oporo je dobil v nadvse ljubljeni ženi Fabioli, hčerki španskega grofa Gonzalesa de Mora y Aragon, s katero se je poro­čil 15. decembra 1960. Ko sta se poleti zaročila v Lurdu, je Bald­vin v svoj dnevnik zapisal: "Hvala, Marija, da si mi jo privedla. Vem, da bo vedno velika spodbuda, da ljubim Boga vedno bolj." Za pravilo skladnega življenja v dvoje je izbral geslo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja: "Ljubiti ne pomeni gledati drug drugega, pomeni gledati skupaj v isto smer." Tudi kraljica Fabiola je bila globoko verna žena. V moči vere sta znala spreje­ti bolečino, da je njun zakon brez otrok (kraljica ni mogla dono­siti). Kralj je zaupal dnevniku: "Spraševala sva se po smislu tega trpljenja: polagoma sva razumela, da je tako bilo najino srce bolj svobodno, da ljubiva vse, prav vse otroke." Kraljica je bi­la po poklicu medicinska sestra in je zelo rada obiskovala otro­ke, posebno bolne.

Baldvin I3Kardinal Danneels je v svojem nagovoru pri po­grebu dejal o kralju: "Medtem ko je služil ljudem, ni nehal misli­ti na Boga." Kardinal Suenens pričuje, da je kralj vsak dan pri­čenjal z molitvijo ob zori. "To je bila njegova avdienca pred Gospodom, da mu Gospod pomaga biti pozoren do ljudi, ki jih bo srečal." Vsakdanja maša je bila za kralja glavna točka njegovega dne, njegov "vir žive vode". V tem globokem stiku z Bogom je skrivnost njegovega daru za stik z ljudmi, ki jim je znal pozor­no prisluhniti.

(pričevanje 08_1999)

 

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh