Gianfranco Ravasi

"Od logike dvoboja moramo preiti na logiko dvospeva"

Zanimiva je življenjska pot Gianfranca Ravasija, na katero je stopil 18. oktobra 1942 v kraju Osnago v Lombardiji kot prvi od treh otrok v družini. Oče je bil finančni uradnik in antifašist, mati pa je bila učiteljica. Sprva se je ogreval za učiteljski poklic, potem pa je šel v semenišče, kjer je pokazal izreden dar za jezike: poleg živih svetovnih jezikov se je naučil tudi svetopisemskih jezikov - grščine in hebrejščine. Po mašniškem posvečenju v Milanu 28. junija 1966 je nadaljeval bogoslovne študije na Gregorijanski univerzi v Rimu in na Papeškem bibličnem inštitutu, ki ga je končal z licenciatom iz svetopisemskih ved. Čeprav danes velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju, nima doktorata (častni doktorat mu je dala univerza v Urbinu).

Po končanem študiju v Rimu je postal profesor Svetega pisma v nadškofijskem semenišču v Milanu in na teološki fakulteti za severno Italijo ter član Papeške biblične komisije. Veliko se je ukvarjal tudi z biblično arheologijo. Leta 1989 je bil imenovan za prefekta Ambrozijanske knjižnice v Milanu, ki je stara nad 400 let, in to službo opravljal do leta 2007. Ves čas je veliko pisal v strokovne revije, poljudne sestavke s svetopisemskega področja je objavljal tudi drugje (med drugim je še zdaj redni sodelavec tednika Famiglia cristiana). Pri raznih založbah je izšlo veliko njegovih knjig, ki pod različnimi vidiki obravnavajo področja njegove stroke, med drugim tudi tehtne razlage nedeljskih beril kot gradivo za mašne homilije.

V postu leta 2007 mu je papež Benedikt XVI. zaupal nalogo, da napiše premišljevanja za tradicionalni križev pot v rimskem Koloseju na veliki petek zvečer. Istega leta, 3. septembra, pa ga je imenoval za predsednika Papeškega sveta za kulturo, zaupal mu je tudi vodstvo Komisije za kulturno dediščino Cerkve in Komisije za cerkveno arheologijo, naloge, ki jih redno opravlja škof. Škofovsko posvečenje mu je podelil papež Benedikt XVI. v baziliki sv. Petra v Rimu 29. septembra 2007. "Moj prihod v Vatikan je bila osebna izbira Benedikta XVI.," je povedal Ravasi. "Z njim sem vedno imel zelo prisrčen odnos. Ko sem postal član Papeške biblične komisije, sem bil najmlajši med vsemi, zato sem si lahko dovolil, da sem bil bolj 'ustvarjalen' in sproščen. Kardinal Ratzinger je bil vedno ljubezniv in pozoren, ko smo bili skupaj pri mizi.

Vedno je vladalo sproščeno vzdušje tudi zaradi njegove izredne osebne uglajenosti v medsebojnih stikih." Kot svojega pomembnega sodelavca ga je papež Benedikt XVI. 20. novembra 2010 'poklical' v kardinalski zbor. Papež ga ceni, ker je odprt za vprašanja ljudi današnjega časa in zato mož dialoga. Pravi, da moramo kot ljudje in kot kristjani imeti v življenju visoke cilje. "Če se navadimo na majhne stvari, postanemo nesposobni za velike."

(pričevanje 05_2011)