In Beseda je meso postala …

Nekaj prostih dni sem preživljala pri bratu in njegovi številni družini. V nedeljo po maši se je prvošolec Janez vestno lotil izpolnjevanja liturgičnega zvezka in prisedla sem, bolj iz radovednosti kot zato, da bi mu bilo treba pomagati. Spomnila sem se liturgičnih zvezkov iz mojega otroštva. Vem, da je bil ob slikici kak citat iz Svetega pisma in seveda tudi vprašanje, saj je zvezek poleg okvirčka za slikico imel več ravnih črt za odgovor. Tega sem praviloma prepisala od sestre, zato se vprašanj ne spomnim. Vem samo, da so bila težka …
Ko sem sedaj listala po Janezovem ‘Vodniku duhovnega življenja’, so mi stopile v oči barvne strani, okrašene z rožicami, listi s koledarjem za vsak mesec sproti, kvizi in rebusi in pisane nalepke. Zadeva je bila videti zelo privlačna. Opazila sem, da niso vse naloge rešene. Janez mi je pojasnil, da nekaterih stvari ni razumel. Kot njegova krstna botra sem se takoj ponudila, da jih skupaj rešiva in privolil je. Pod vsakim prostorčkom za nalepko je bil v modrem okvirčku napisan stavek iz Svetega pisma, s tem da so besedo ali dve nadomeščali beli kvadratki, zraven pa je bila sličica, ki je otroku pomagala ugotoviti, kaj mora napisati v kvadratke in tako dopolniti stavek. Ideja se mi je zdela dokaj posrečena, dokler nisva prišla do 25. decembra. Božič. Nalepko je fant lepo prilepil in tudi odgovor na vprašanje Po kom sta prišli milost in resnica je pravilno napisal: po Jezusu, seveda. V modrem okvirčku je bil izpisal stavek, ki ga je bilo treba dopolniti: »In Beseda je _ _ _ _  postala in se naselila med nami.« Zraven štirih belih kvadratkov je bila narisana – krača. Čisto prava krača, kot iz kakšnega stripa. »Teta Silva, kaj je to?« me je vprašal krščenec, ker ni prepoznal krače. »Salama ne paše, bonbon tudi ne,« je prešteval kvadratke in našteval vse, na kar ga je spominjala sličica.
Hotela sem mu reči, da je pravilen odgovor ‘meso’, pa se mi je uprlo. Včasih smo rekli, da je Beseda postala Človek. Zakaj to ni več primerno, vedo teologi, jaz ne. Vem pa, da jaz nisem samo meso. Meso je žival, ki se zakolje z namenom, da se jo poje. Človek ni samo meso in ne bi smel biti enačen z govejim zrezkom ali svinjskim stegnom. Jezus, Božji Sin, pa še posebej ne! Bog se je učlovečil za ljudi in mi smo ga razčlovečili, mu vzeli dostojanstvo in ime. V liturgičnih zvezkih veličino Jezusovega rojstva, ki je marsikdo od nas (vključno z mano) niti ne more zares dojeti, poenostavimo na čarovnijo, s katero je beseda postala krača.
Moj namen ni ‘napadati’ in kritizirati avtorja tega liturgičnega zvezka. V pisani knjižici razbiram željo po tem, da bi Sveto pismo in mašo približali tudi najmlajšim. Vseeno pa mislim, da je pri teh stvareh potrebno več kritične presoje, sicer bomo Sveto pismo, v želji, da bi ga približali vsem, zbanalizirali in poneumili. Določene verske resnice človek lahko razume šele z leti. Tako kot nihče ne poskuša šestletniku razložiti kvantne fizike, tako ni potrebe, da mu poskušamo razložiti vso globino in skrivnost vere – še posebej ne s tem, da poenostavimo Božje učlovečenje na raven krače.
Silva

pismo meseca 01 2020Pohvalno je, da kot botra sodelujete pri verski vzgoji nečaka. Še bolje bi bilo, da bi pri izpolnjevanju liturgičnega zvezka sodelovali starši. Prav v tem je tudi smisel tega pripomočka, da starši pomagajo otrokom izpolniti naloge in se na ta način pogovarjati z njimi o veri, o bogoslužnem času, o praznikih …
Pravite, da je zvezek ‘privlačen’, lepo pripravljen in primeren za otroka. Pripravljavci zvezka so se potrudili, pri tem pa tudi naredili kakšno manj posrečeno potezo. Gotovo ta s kračo spada mednje. Tak način lahko ‘zbanalizira’ eno glavnih verskih resnic, da se je Bog (večna Beseda) učlovečil, postal človek (meso).
Moti vas beseda meso. Da, nekaj časa smo tudi pri molitvi angelovega češčenja molili in Beseda je človek postala, sedaj pa zopet molimo, da je beseda postala meso. Menda celo na zahtevo vatikanske kongregacije. Kar pa nekaj pomeni! Imate prav, ko trdite, da je človek več kot meso in gotovo je več kot meso Božji Sin, ki je postal človek, česar se spominjamo prav na božič. Zakaj potem molimo in zakaj Sveto pismo pravi, da je »Beseda postala meso« (Jn 1,14)? Besede so vzete iz Uvoda (prologa) v evangelij po Janezu. Ta uvod je napisan v vzvišenem poetičnem slogu in na svojstven način povzame Jezusovo poslanstvo na svetu. Odlomek beremo na božični praznik pri dnevni maši.
Janezov evangelij je nastal kot zadnji med evangeliji, najbrž okrog leta 90, ko so se že pojavljali krivi nauki, ki so trdili, da se Božji Sin ni učlovečil, oziroma da ni postal pravi človek, skratka, da Beseda ni postala meso. Ko evangelij uporabi besedo meso, pomeni, da je Jezus Božji Sin privzel našo človeško naravo, naše telo, naše človeško ‘meso’. To pomeni, da je Jezus bil lačen in žejen, kakor smo lačni in žejni mi, da je bil utrujen, kakor smo mi … Ta verska resnica se zaostri ob Jezusovem križanju. Jezus je resnično trpel. Njegovo ‘meso’ je resnično občutilo bolečine in Jezusa so resnično pribili na križ in je na njem resnično umrl.
Učenje, da je beseda postala meso, Bogu ne odvzame božanskosti, ampak jo podkrepi, saj pokaže, da je njegova božanskost tako močna, da je Bog z učlovečenjem posvetil človekovo naravo, pa tudi vso zemljo in vse stvarstvo. Slovenski teolog in znani slikar p. Marko Rupnik celo trdi, da vsak kamen – in kot ustvarjalec mozaikov veliko dela s kamni – nosi pečat, ‘odtis’ Božjega, odkar se je Božji Sin učlovečil.
Jezus je z nami delil vse v življenju, razen greha. Z nami je delil tudi trpljenje in smrt. V Jezusu Kristusu se nam je Bog osebno približal. Postal je eden izmed nas. Če želiš resnično razumeti ljudi, moraš iti tja, kjer so oni. Moraš videti, kar oni vidijo in slišati, kar oni slišijo, živeti, kar oni živijo. Bog se nam je približal tam, kjer smo. Privzel je našo človeško naravo, naše telo, naše meso, če hočete. Indijanski pregovor pravi: Ne govori mi, če prej nisi tri leta hodil v mojih mokasinih. Bog je nosil naše ‘mokasine’ triintrideset let! Zato nas popolnoma razume. Učlovečenje Božjega Sina je skrivnost ljubezni in spada v središče naše vere.
Verska resnica, da je Beseda postala meso je izrednega pomena za našo vero in za naše življenje. Pomeni, da nas je Bog tako ljubil, da je postal eden izmed nas. Zato vam in bralcem želim, da bi to versko resnico za letošnji božič nadvse globoko začutili, tako zelo, da bi se tudi mi dvignili k Bogu. Ali kakor je zapisala sv. Edith Stein: »Bog je postal človeški otrok, da bi mi mogli postati božji otroci«.
RUSTJA, Božo. (Pismo meseca), Ognjišče, 2020, leto 56, št. 1, str. 6-7.

Zajemi vsak dan

Ljubite Gospoda, vsi njegovi pobožni! Gospod čuva zveste, a vrača čez mero tistemu, ki ravna ošabno.

(Psalm 31)
Četrtek, 2. Julij 2020
Na vrh