SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
V novo leto s Svetim pismom
Papež Frančišek je v želji, da bi okrepil vlogo Svetega pisma določil, da je v bogoslužnem koledarju 3. nedelja med letom, ki je običajno ob koncu januarja, posvečena obhajanju, razmišljanju ter razširjanju Božje Besede. Prehod v novo leto je tudi priložnost, da lahko v novo koledarsko leto stopimo skupaj s Svetim pismom, lahko tudi z obljubo, da bomo v letu 2020 vsak dan posegli po tej knjigi.
Sveto pismo (SP), knjiga vseh knjig, je sveta knjiga kristjanov. V njem je zapisano Božje razodetje, hkrati pa predstavlja temeljne vrednote, spoznanja, verovanje ter etični kodeks kakor tudi živo sporočilo vsega naštetega po komentarjih, literarnih, glasbenih in likovnih stvaritvah na temelju svetopisemskih motivov.
- ALI JE MOŽNO SP POPOLNOMA PREVESTI?
Če gledamo na obseg, gotovo, saj obstaja veliko prevodov celotnega besedila SP. Ampak prevajalci s težavo prevedejo vse besede. Tako v vseh evropskih jezikih najdemo številne hebrejske in aramejske izraze, kot so med drugim amen, aleluja, hozana, mana, rabi, pasha, kamela, kerub, mesija.
Sveto pismo je po zadnjih podatkih (oktober 2019) prevedeno v 3.385 jezikov od 7.111 uradnih svetovnih jezikov, kar pomeni dobrih 46 %. Pri tem ne smemo pozabiti dejstva, da so prevodi Svetega pisma pomagali pri soustvarjanju narodnih jezikov. Tudi slovenščina se je začela razvijati s pomočjo Dalmatinovega prevoda Biblije (1584). Zakaj pa so prevodi potrebni? Ker omogočajo, da (ne)verniki berejo Božjo besedo v domačem, poznanem jeziku.
.
SEPTUAGINTA
Septuaginta je prvi grški prevod SP Stare zaveze (SZ), ki je nastal v 3. in 2. stol. pred. Kr., v starodavnem egipčanskem mestu Aleksandrija. Prevod je dobil ime po sedemdesetih prevajalcih. Prevedli niso le hebrejskega (judovskega) svetopisemskega izročila, ki vsebuje 24 knjig, temveč tudi druga besedila, ki pa jih kot kanonična priznavamo le katoličani in pravoslavni. Zanje se uporablja ime devterokanonične knjige, judje in protestanti pa jih prištevajo med apokrife.
VULGATA
- JE BESEDILO V OKLEPAJIH NEPOMEMBNO?
Nikakor! Starejši prevodi, vključno s Standardnim prevodom SP, so besedila iz krajše verzije Sirahove knjige zapisali v oklepajih. A bralci so velikokrat pomislili, da to besedilo ni pomembno. Prevajalci Jeruzalemske izdaje so tako ubrali drugačen pristop in besedila iz daljše različice postavili v kurziv (ležeča pisava).
SLOVENSKI PREVODI BIBLIJE Jurij Dalmatin velja za prvega slovenskega prevajalca Biblije. Njegov protestantski prevod SP je izšel leta 1548. Potrebnih je bilo več kot dvesto let, da je izšla katoliška izdaja SP, imenovana Japljeva Biblija, ki je izhajala med letoma 1783–1802. A prevod je pošel. SP je želel pripraviti lavantinski škof Anton Martin Slomšek, ker pa so o tem razmišljali tudi predstavniki ljubljanske škofije, je Slomšek prevod prepustil njim. Tako je pod mentorstvom škofa Antona Alojzija Wolfa nastala t. i. Wolfova Biblija. Prevajanje je vodil Jurij Volc (1805–1885), ki mu je pomagalo več kot deset drugih prevajalcev (npr. A. Čebašek, A. Gollmayer, L. Jeran, F. Metelko, M. Ravnikar). Prevajali so po Vulgati in nemški Alliolijevi Bibliji, iz katere so povzeli tudi opombe. Prevod je izšel v šestih zvezkih z letnicami 1856 do 1859. Stritarjev Novi zakon (1882) bil večkrat ponatisnjen. Katoliški krogi so ga imeli za protestantskega.
- ZANIMIVOSTI O SVETEM PISMU:
- Omenja 3.237 različnih oseb.
- Imenuje 1.794 oseb.
- Imenuje 175 žensk.
- V njem nastopa 5 Janezov, 13 Jožefov, 31 Zaharij.
- Knjiga Psalmov ima največ vrstic, a ni najobsežnejša.
- Največ besed vsebuje knjiga preroka Jeremija.
- Najkrajše besedilo je Tretje Janezovo pismo (219 besed).
- Omenja 35 različnih narodov..
Stritar je sicer prevedel tudi nekatere knjige Stare zaveze. Za pesniško preoblikovano izdajo SP je poskrbel Simon Gregorčič. Prevod Joba in Žalostink je izšel leta 1904. Poseben pomen ima tudi prevod grške NZ v prekmurščino, za katerega sta poskrbela brata Štefan in Mikloš Küzmič, znan kot Küzmičev Nouvi zakon (1771). Protestanti so leta 1914 dobili celoten prevod Charskovega SP. Poseben pomen ima Mariborski prevod SP (1959–1961), ki ga je pripravljal dr. Matija Slavič. Gre namreč za prvi prevod SZ knjig iz hebrejščine v slovenščino, medtem ko je celotna NZ prevedena iz grškega izvirnika. Prevod je vstopil v bogoslužno rabo. Leta 1974 je izšla popravljena različica Mariborske izdaje, imenovana Ekumenska izdaja SP, saj so jo pripravljali katoličani in protestanti. Ob štiristoletnici prvega prevoda je leta 1984 izšel Jubilejni prevod NZ, ki so ga pozneje vključili v Standardni prevod SP (1996), ki je dosledno preveden po izvirniku.
NOV PREVOD PRED VRATI
Kmalu zatem so se začele priprave na prevajanje Jeruzalemske izdaje SP, ki je najbolj priznan in vpliven katoliški prevod SP po drugi svetovni vojni. Gre za klasičen prevod, ki teži k skladnosti z izvirnim besedilom, s skrbjo ohranjanja duha izvirnika, poleg tega pa upošteva literarne kritike ter dodaja obsežne opombe. Leta 2010 je izšla Jeruzalemska izdaja Nove zaveze in Psalmov, 2013 modrostnih in preroških knjig, 2014 Peteroknjižja in 2015 zgodovinskih knjig. Celotno besedilo SP Jeruzalemske izdaje bo izšlo letos.
Se tudi ti sprašuješ, zakaj se nova izdaja imenuje Jeruzalemska?
Poimenovanje je povezano z dejstvom, da je pobuda za prevajanje komentiranega prevoda nastala v okviru francoske biblične šole v Jeruzalemu. Prva izdaja (Bible de Jérusalem) je tako izšla v francoščini leta 1956.
In še zanimivost: Dodatna vrednost slovenske izdaje Jeruzalemske Biblije je v tem, da opombe niso preprosto prevedene iz francoskega izvirnika, temveč so okrepljene z drugimi viri, zato ima slovenska izdaja v povprečju 20 % več opomb kot francoski izvirnik.
KANON NZ
Omenili smo že, da se kanon SZ nekoliko razlikuje. Pri kanonu Nove zaveze (NZ) pa obstaja popolno soglasje med vsemi Cerkvami, identično je tudi zaporedje spisov. Slednje se je tekom zgodovine spremenilo. Sprva so bili evangeliji razvrščeni po vrstnem redu Mt, Jn, Lk, Mr, medtem ko so danes v vrstnem redu Mt, Mr, Lk, Jn. Pavlova in katoliška pisma pa so porazdeljena od najdaljšega do najkrajšega v določeni skupini.
IZDAJA ZA MLADE
Poleg opisanih izdaj Svetega pisma, so v ekipi projekta Youcat pripravili tudi Sveto pismo za mlade – Youcat Biblija. Za knjigo so izbrali besedila iz Stare in Nove zaveze, vključena so bogata pričevanja, tako svetnikov kot mladih, ter izbrane fotografije. Vse to daje temu Svetemu pismu za mlade še dodatno vrednost. Na začetku »knjige vseh knjig« je vključenih 10 pravil, ki nas vodijo pri branju Biblije. Taka izdaja želi še posebej motivirati ne samo za branje, ampak da lahko v njej najdejo mladi spodbudo za molitev, pomoč drugim, premišljevanje o veri.
Pri izdajah za mlade in otroke je pomembno vlogo odigrala tudi založba Ognjišče, ki je že leta 1968 izdala Kratko sveto pismo s slikami. In prav to prvo sveto pismo s slikami je potem izhajalo v več ponatisih skozi leta in leta ... in tudi v novem tisočletju - nazadnje v prenovljeni izdaji leta 2012 in zadnjem ponatisu 2017. Če seštejemo vso naklado, to pomeni skupaj več kot 160.000 izvodov in s to številko je najbolj prodajana knjiga v slovenščini vseh časov - in še vedno je v prodaji. Še bolj se je izdajanje knjig s svetopisemsko vsebino razmahnilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, posebno ob 400-letnici prvega popolnega prevoda Svetega pisma (1984). 
Založba Ognjišče je iz leta v leto dopolnjevala zbirko pomembnih svetopisemskih knjig, in jih uspešno razširjala med bralce. Med njimi je najbolj pomembna knjiga Svetopisemski vodnik izšla v nakladi 10.000 izvodov in doživela ponatis - danes nekaj nepojmljivega. Med bralce se je hitro razširila prav tako zelo potrebna Enciklopedija Svetega pisma ... V današnjem času je zanimanje za Sveto pismo manjše, toda pri založbi Ognjišče še vedno redno ponatiskujemo nekatere uspešne starejše izdaje, jih izdajamo v prenovljeni podobi ... Tudi ta novejši čas ima svojo svetopisemsko uspešnico Zgodbe Svetega pisma (v 365 zgodbah, po ena za vsak dan) – v treh letih je doživela štiri ponatise, skupaj je bilo v 22 letih natisnjenih več kot 35.000 izvodov te izdaje, ki je še vedno v prodaji.
Seznam "svetopisemskih" izdaj naše založbe (in ponatisov), ki so izšle v 53. letih izdajanja knjig (aprila 1967 je izšla prva) ... (spletni dodatek o izdajah založbe Ognjišče Marko Čuk)
- Blažka Kolenc, študentka ind. farmacije in zakonskih in družinskih študijev
»Zase lahko rečem, da nimam izbrane najljubše svetopisemske zgodbe, saj me v različnih obdobjih mojega življenja nagovarjajo različne zgodbe. Zadnja, ki me je prav posebno nagovorila, pa je zgodba o Kajnu in Abelu, ki jo gotovo vsi poznate. Kajn je obdeloval zemljo, Abel pa je pasel drobnico. Oba sta darovala Bogu, toda Bog je sprejel samo Abelovo daritev, na Kajnovo pa se ni ozrl. Kako se zgodba konča, verjamem, da veste. Kaj bi torej lahko bil nauk te zgodbe? Bog je Kajnu dal ''feedback'', da nekaj v življenju dela narobe. Tudi nam daje ''feedbacke'', ali mu je všeč naše početje ali ne. In ob tem se lahko razjezimo, tako kot se je Kajn, lahko pa si rečemo: ''Očitno nekaj v življenju delam narobe. Kaj torej lahko spremenim?'' Čeprav se nam mogoče kdaj zdi, da so vsi okoli nas Abeli, ki jim uspeva v življenju, nam pa vedno znova spodleti, nas Bog preko te prilike opozarja, da z jezo in nevoščljivostjo ne bomo dosegli prav ničesar. Zato se ''zaktivirajmo'' in poskusimo znova, dokler ne bo naše življenje Bogu všečna daritev. Vsak dan imamo novo priložnost.«
Kot je zapisala Maria Carmela Palmisano v knjigi Uvod v Novo zavezo, so vse izdaje Svetega pisma danes razdeljene ne le po naslovih posameznih 'knjig', temveč znotraj teh na poglavja in vrstice. Poglavja so krajši ali daljši odlomki, posamezno lahko vsebujejo 6 (npr. v Ps 150) ali tudi 176 vrstic, kolikor jih je v Ps 119. Tudi vrstice ali verzi so različno dolgi. Štefan Langton, profesor v Parizu, škof v Canterburyju (+1228), je Sveto pismo v latinščini razdelil na poglavja in jih oštevilčil. Vrstice je v poglavjih Stare zaveze oštevilčil Sante Pagnini iz Lucce (1528), vrstice Nove zaveze pa je določil in oštevilčil Robert Estienne (1555). Luter in Dalmatin imata delitev na poglavja, a še ne na vrstice. Hebrejska Biblija je že prej imela svojo delitev na bogoslužne odlomke (po hebr.: “parašah“ v ednini in “parašot” v množini). Slednje je Pagnini upošteval, vendar je treba vedeti, da so te delitve (od Pagninija in Estienneja) najprej nastale za latinsko besedilo, potem so jih prenesli na hebrejske in grške izdaje in seveda na novejše prevode. V nekaterih izdajah angleških prevodov sem in tja naletimo na delno drugačno izročilo štetja vrstic. Razlike so tudi pri nekaterih devterokanoničnih knjigah ali delih knjig, kjer se obseg grškega besedila včasih razlikuje od obsega v latinski Vulgati (npr. Sir, Est, Tob).
NAČINI BRANJA SVETEGA PISMA
Večina kristjanov se s Svetim pismom sreča že v otroštvu. Otroke najbolj pritegnejo barvne ilustracije. V ta namen obstajajo tudi izdaje otroških Svetih pisem, kjer so predstavljene pomembnejše pripovedi in ki so pomemben korak za uvajanje otroka v poznavanje zgodovine razodetja. Vsak mlad kristjan prejme Sveto pismo ob prejetju zakramenta, a ker gre za tako debelo knjigo, polno gostega besedila, mnogi vanjo niti ne pogledajo. Poleg tega Sveto pismo ni roman, pa čeprav najdemo v njen primere romantične ljubezni, ni znanstvena fantastika, kljub temu da določeni odlomki dajejo prosto pot človekovi domišljiji (prim. Raz), ni kriminalka, četudi so Kristusa ubili. Sveto pismo namreč vsebuje vse literarne zvrsti, hkrati pa jih presega. In kako naj ga potem beremo? Obstajajo različni pristopi.
ALI SI VEDEL, DA OBSTAJA SEZNAM, KAKO V ENEM LETU PREBRATI CELO SVETO PISMO? 
Vsak dan prebereš nekaj odlomkov, in tako boš s pomočjo seznama lahko v enem letu vsaj deloma predelal celotno SP. Vsekakor pa ni pomembno, koliko Svetega pisma prebereš, temveč da razmisliš o tem, kaj ti želi sporočiti. Takšen princip branja imenujemo lectio divina (več o tem si lahko prebereš v oktobrski glavni temi o meditaciji v krščanstvu). Pri tem lahko slediš cerkvenemu koledarju, lahko pa Sveto pismo odpreš na poljubnem mestu ter mu dovoliš, da te samo nagovori. Modernizacija je prinesla tudi vrsto uporabnih aplikacij, preko katerih dobiš na svoj pametni telefon dnevne citate iz Svetega pisma. Gre za praktično zadevo, svoj pomen pa doseže takrat, ko nas citati resnično nagovorijo ter povabijo k boljšemu življenju. Ampak pozor!
Nekateri citati so sami po sebi dovolj močni, prav tako kot določeni odlomki. Kljub temu pa jih lahko popolnoma razumemo šele takrat, ko poznamo kontekst, v katerem so bili povedani. V nasprotnem primeru namreč lahko pride do zlorab. Če ponazorim s primerom: ali si vedel, da v Svetem pismu piše, da ni Boga? (Ps 14,1). Če bi prebrali le ta stavek, bi lahko začeli z razpravami, da Sveto pismo hkrati zanika to, kar razodeva. Le če preberemo celotno vrstico, vidimo celoten kontekst. Piše namreč: »Bedak pravi v svojem srcu: 'Ni Boga.'«
Strokovnjakom, ki se ukvarjajo s preučevanjem svetopisemskih besedil v širšem kontekstu, pravimo biblicisti oz. eksegeti. Za preučevanje uporabljajo t. i. eksegetsko analizo.
FLISAR, Urška (Glavna tema) Mladinska priloga. Ognjišče (2020) 1, str. 60-65.
