Prevelika tveganja za ceno rekreativne zadetosti

Nekaj vidikov na predlagano legalizacijo mehkih drog

Že dalj časa opažamo na slovenskem političnem prostoru zahteve po legalizaciji konoplje. Večkrat slišimo izraz rekreativna uporaba. V zadnjem času pa so parole po dovoljenem posedovanju in uživanju konoplje prerastle v politični manifest v obliki referenduma. Splošni slovenski volivec bo torej brez nekih strokovnih podlag in uvida v problematiko postavljen pred odločitev, ali naj se dodatno odpre pandorina skrinjica snovi za zadevanje ali ne. Naš članek naj bo prispevek k razumevanju, kaj predstavljajo mehke droge in zakaj vsesplošna odobritev uporabe mehkih drog gotovo ne more in ne sme biti v interesu ljudi v Sloveniji.
Bolj zadet ali bolj uspešen? Leta 2015 so na Univerzi v Maastrichtu izvedli zanimivo raziskavo med študenti. Prva skupina študentov je do marihuane lahko dostopala legalno. Druga tega ni smela. Izsledki raziskave so pokazali, da so študentje, ki do marihuane niso mogli dostopati legalno, dosegali bistveno boljše akademske rezultate od prve skupine.

Smo v naslednji situaciji: poslanci Gibanja Svoboda in Levice so na seji odbora za zdravstvo vložili referendumsko vprašanje o legalizaciji konoplje. Najprej se je vprašanje nanašalo na dopustnost pridelave, predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene. Ker pa je uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji že vrsto let dovoljena, je stroka označila vprašanje za nejasno in zavajajoče. Po novem bomo na dan evropskih volitev o tej temi odgovorili na kar dve vprašanji. Prvo vprašanje se bo glasilo: »Ali naj RS dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?«; drugo vprašanje pa bo: »Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?«

O KONOPLJI NA SPLOŠNO
Konoplja je do šest metrov visoka rastlina, ki ima več podvrst. Največ se uporabljata navadna in indijska konoplja (Cannabis sativa in Cannabis indica). Poleg drugih snovi se v rastlini nahajajo tudi kanabinoidi, med katerimi je najbolj znan in hkrati sporen THC oz. delta-9-tetrahidrokanabinol. Kot zatrjuje NIJZ, »gre za psihoaktivno snov, katera lahko povzroči odvisnost in druga tveganja za zdravje ljudi«. Zaradi tega sta tako konoplja kot THC »uvrščena med prepovedane droge«. Prav tako so prepovedane droge tudi pripravki iz konoplje, ki jim s skupnim imenom pravimo kanabis (hašiš, hašiševo olje in marihuana). Tudi pravno – tako po mednarodnih konvencijah in naši zakonodaji – je konopljo prepovedano gojiti, posredovati in uživati.
Pri gojenju industrijske konoplje gre za edino izjemo. V le-tej je še dovoljena koncentracija THC pod 0,2 %. Zapomnite si ta procent, sploh ko vsebnost THC-ja primerjamo z vsebnostjo, o kateri govori v posebnem okvirju dr. Uroš Perko. Če ostanemo pri industrijski konoplji, je treba vedeti, da iz nje izdelujejo vrvi, blago, moko, olje, kozmetične pripravke itd. Pravnica in nekdanja direktorica NIJZ Tamara Lah Turnšek gornjo delitev na »navadno« konopljo in tisto s THC malce razširi. Obstaja namreč »več kot sto vrst konoplje, ki je nastala s križanjem za različne namene, vsebina THC se lahko poveča ali zmanjša. Pri tem pa je ključna klasifikacija glede na odstotek THC, ki se giblje med 0,02–0,03 %. Kanabinoid THC je eden izmed petsto drugih organskih spojin v rastlini. Je pa THC edina edina substanca v njej.«

V povezavi z uporabo in razumevanjem uporabe mehkih drog smo nekaj vprašanj naslovili na Nacionalni inštitut za javno zdravje.

- Kako bi nas na kratko prepričali, da je legalizacija konoplje slaba?
NIJZ je na spletni strani objavil izjavo, v kateri opozarjamo na pomembna tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Predvsem izpostavljamo našo skrb za otroke in mladostnike, saj uporaba med mladostniki vpliva na njihov razvoj možganov in kognitivne funkcije. Izpostavljamo še povečano tveganje za prometne nesreče, saj uporaba konoplje vpliva na motorične sposobnosti in reakcijski čas. Poleg tega začetek uporabe konoplje v mladostništvu lahko vodi v večje tveganje za razvoj odvisnosti in duševnih motenj, kot sta tesnoba in psihoza.

- Zakaj pri alkoholu lahko postavimo še zdrav odmerek na dan/teden? In zakaj tega ne moremo storiti pri konoplji – gre za res tako različno področje?
Konoplja zaradi različnih načinov uporabe (kajenje, uporaba v hrani, inhalacija) in raznolikosti izdelkov (THC-vsebnost, CBD-razmerje) otežuje določitev enotnih ali varnih meja. Poleg tega je konoplja še vedno predmet intenzivnih raziskav.

- Kaj pa konoplja v primerjavi s cigaretami? Slednje so dovoljene že vrsto let kljub podobnim posledicam tveganja srčnožilnih bolezni, bolezni pljuč ...?
Uporaba konoplje prinaša tveganja za zdravje tudi na področju dihal, prav tako se pojavlja problematika pasivnega kajenja konoplje.

- Vidite v prihodnosti možno sodelovanje alternativne medicine s konfesionalno na področju konopljinega olja za lajšanje bolečin hudo bolnih ...?
Uporaba konoplje v medicinske namene je v Sloveniji dovoljena že deset let. Vlada RS Slovenije je s potrditvijo sprememb Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog omogočila zdravnikom, da poleg sintetičnih in naravnih kanabinoidov predpisujejo tudi medicinsko konopljo. Uporaba konoplje v medicinske namene je dovoljena tako kot vsa zdravila skladno z Zakonom o zdravilih in Zakonom o lekarniški dejavnosti. Bolnikom je omogočen dostop tudi do varnih in standardiziranih cvetnih vršičkov konoplje, ki se lahko, skladno s smernicami za njihovo predpisovanje, predpišejo kot magistralno zdravilo. Poleg tega so bolnikom na voljo na zdravniški recept tudi druga magistralna zdravila iz kanabinoidov, katerih stroške krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dostopnost do zdravil s kanabinoidi je torej omogočena vsem bolnikom, ki bi takšno zdravljenje potrebovali in jim ga svetuje zdravnik.

STROKOVNI POGLED NA MEDICINSKO UPORABO
Medicinska stroka je podprla uporabo učinkovin iz konoplje za zdravljenje simptomov nekaterih bolezni. Temu primerno je Vlada RS tudi odreagirala. Leta 2014 je potrdila spremembo uredbe, s katero se v Sloveniji omogoča uporaba zdravil na osnovi kanabinoidov. Še zmerom pa je dovoljena le industrijska konoplja. Zdravniki so lahko začeli registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov predpisovati bolnikom na recept. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za zdravljenje nekaterih bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano učinkovita. Kot pri zdravljenju z drugimi učinkovinami, poudarja NIJZ, je »potrebno razumeti, da čudežnega zdravila ni. Tako tudi pripravki iz konoplje niso zdravila za vse bolezni.« NIJZ zato svetuje, da se »pri morebitni uporabi posvetujemo s svojim zdravnikom. Nedopustno je, da bi bolnik zaradi neustreznih informacij glede zdravilnih učinkov konoplje opustil zdravljenje, ki mu ga je predpisal zdravnik, in si s tem zmanjšal možnosti za ozdravitev« ali celo preživetje. Pretirano poudarjanje zdravilnosti konoplje lahko naredi veliko škode tako pri bolnikih kot tudi pri otrocih in mladih, ki že sedaj predstavljajo eno ključnih ciljnih skupin za trženje tako dovoljenih kot prepovedanih drog.

LEGALIZACIJA ALI NADZOR?
Je sploh jasno, kaj je bistvo referendumskega vprašanja? Smo se sploh vprašali, za kakšno legalizacijo se zavzemata vladni poslanski skupini? Odvetnik Gašper Friškovec trdi, da legalizacija ni stanje, ko bi »bil omogočen prost dostop do marihuane«, ampak gre bolj »za dekriminalizacijo in regulacijo«. Pojasnjuje, da države, ki so pravno uredile status konoplje, le-te niso naredile »prosto dostopne, jasno je določeno, kdo ima lahko dostop do konoplje«. Milan Krek iz NIJZ je prav tako mnenja, da trenutni pojem legalizacije dela škodo zaradi svoje nenatančnosti. Prepričan je, da mora biti vsaka droga regulirana skladno z njenimi učinki: »Jaz sem zagovornik regulacije, ker ko vi legalizirate, legalizirate ali ne. Regulacija pa je večstopenjska in jo lahko prilagajate in nadzorujete.« Podoben pogled ima pri delitvi drog. Sam jih ne uvršča med mehke in trde oz. zdravju škodljive. »Gre za neumno delitev.« Pojasni, da gre za »cel nabor psihoaktivnih snovi, ki jih moramo zelo dobro poznati, preden jih uporabimo, ne glede na namen«.

NEGATIVNA STIGMA DROG
V smiselnost referenduma se tu ne bomo spuščali. Vsekakor pa je – glede na pravkar povedano – prav, da sta referendumski vprašanji dve. Gojenje in predelava za medicinske namene (prvo vprašanje) sta namreč področji, ki v Sloveniji še vedno nista dokončno urejeni, saj niso sprejeti potrebni podzakonski akti. Pri osebni uporabi in posedovanju oz. t. i. rekreativni uporabi (drugo vprašanje) pa je jasno, da gre za širjenje zunaj ozkega obsega medicinske rabe konoplje, saj gojenje in uporabo konoplje za lastne potrebe prepušča prosti presoji posameznika. Tu naredi odvetnik Friškovec jasno ločnico. Saj je večkrat zaradi drugega področja zapostavljeno prvo. Družbeni problem drog je predvsem v »negativni stigmi«, ki jo je povzročila prohibicijska politika in pomanjkanje znanja. Določeni zdravniki »pozitivno gledajo na uporabo konoplje v medicini«, vendar imajo po njegovem »premalo znanja, kar je zopet posledica tega, da niti v študijskem procesu na medicinski fakulteti o tem ne slišijo nič«. Friškovec zato meni, da bi »morali zdravnike na tem področju bolje izobraziti, država pa bi morala več denarja vložiti tako v znanje kot v samo rehabilitacijo pri odvisnikih«.

dr. Uroš Perko o marihuani
Na valovih radia Ognjišče je o problematiki tako imenovanih mehkih drog spregovoril dr. Uroš Perko, ki je bil zaposlen tudi pri Slovenski karitas v okviru Zavoda Pelikan, kjer je bil strokovni sodelavec pri delu z odvisniki.
Sam pravi, da je dolgo časa bil prepričan o neškodljivosti marihuane in da je po več letih dela v komuni videl, da to ni res. Tako pravi, da se je v vsakdanji klinični praksi potrdilo, kako močna je povezava med marihuano, duševnimi motnjami in nasiljem. »Na kratek rok se trava sicer zdi bolj varna droga, težava pa je v tem, da je bistveno bolj evrotoksična. Marihuana je namreč danes povsem drugačna kot nekoč. Enostavno to ni več ista droga. Marihuana, ki so jo kadili v 60. in 70. letih, je imela približno 2 odstotka THC-ja, v 90. letih 5 odstotkov, po letu 2001 je marihuana dosegla do 15 odstotkov THC-ja. V zadnjih petih letih pa je to eskaliralo. Danes govorimo o marihuani, kjer ima koncentrat 60, 70, tudi 90 in celo 99 odstotkov THC-ja. Danes torej uporabniki posegajo po supermočni marihuani, saj je edini cilj biti močno in čim hitreje zadet.«
Pri uporabi mehkih drog še dodaja, da je pravzaprav žalostno, da najtežji primeri v komuni že dolgo niso več uživalci heroina. Mesto so prevzeli uživalci in zasvojenci z marihuano. Njihova prognoza je slabša in delo z njimi zahtevnejše kot s heroinskimi odvisniki, katerih je v zadnjih letih izredno malo. »Žalostno je, da gre večinoma za mlade fante, stare od 18 do 22 let, ki imajo poleg zasvojenosti z marihuano diagnosticirano še pridruženo težjo duševno motnjo, psihozo.« In o omejevanju uporabe še pravi, da mladi pogosto kadijo marihuano tudi kot medicinsko samozdravljenje. »Če ni nobenih omejitev, če to pomaga pri tesnobi in slabem počutju, moraš to čim večkrat delati. In če večkrat dnevno kadijo več kot 90-odstotno marihuano, je normalno, da so nori.
Ob vsem tem se pri svojem delu redno srečujem s starši, ki imajo različne težave s svojimi odraščajočimi ali že odraslimi otroki. Vsakič znova pa me preseneti njihova nekritičnost do alkohola (kar je v našem okolju razumljivo) in marihuane. Ob vsej pozitivni propagandi glede marihuane ni redko, da so do nje še bolj nekritični kot do alkohola. Nič nimajo proti, če jo njihovi otroci uživajo. To pa ni dobro. Mladostniki hitro postanejo zasvojeni, nefunkcionalni, njihovo razpoloženje prične nihati. Po nekaj letih tisti srečnejši razvijejo le panične napade, tisti malo manj srečni pa so v naših komunah ali v psihiatričnih bolnišnicah.«

PRILIKA O SMOKVI
Velikokrat se – povsem pravilno – zatečemo k Svetemu pismu, da bi dobili kakšno potrditev ali usmeritev. Seveda je sodobni svet prinesel pred nas različne situacije, ki niso zajete v Svetem pismu, kar pa ne pomeni, da ne moremo najti navodil za ravnanje v prav vsaki situaciji današnjega časa. Tudi v tej situaciji soočenja z odločitvami glede uporabe mehkih drog je tako.
Prvi citat, po katerem bomo posegli, je: »Po njih sadovih jih boste spoznali« (Mt 7,16). Nadeti si Božja očala in z njimi soditi vse stvari – in ljudi, če bi sv. Ignacija parafrazirali. Le tako smo in bomo ostali kristjani sol in luč. V kolikor pa se za to niti malo ne trudimo, potem zapademo v vsegliharsko mentaliteto. Postanemo podobni figi iz prilike, ki jo gospodar sklene posekati (Lk 13,6). Drevo namreč ni obrodilo sadu debela tri leta. Omenjena prilika lahko govori tudi o naših užitkih in zadevanju s travo. To početje je v jedru namenjeno iskanju užitkarstva, ker uporabniki hočejo biti zadeti in posledično otopeli. Z drugimi besedami: ta dejanja kajenja marihuane vplivajo na našo razsodnost, našo pamet in sposobnost treznega odločanja. Lahko taki rodimo dober sad?
Kultura egoizma nas z vseh strani spodbuja in vabi razmišljati po takšnem načinu: jaz, meni, moje. Samo da bo meni dobro, za druge pa se ne zmenim, morda kakšno stvar sledim in všečkam in to je to. Zaradi te individualnosti, posameznih interesov bi radi uzakonili marsikaj: začne se s splavom, nato z evtanazijo, pa legalizacijo trave. Da bomo le zadovoljili vse naše hipne užitke. Le vprašajmo se, kje se bomo ustavili.
Predvsem pa – če gremo k sv. Pavlu in Pismu Kološanom: »Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.« Naj nas torej ne zavedejo zemeljska užitkarska poželenja.
Ne moremo mimo še enega Pavlovega zapisa o tem, kako naj slavimo Boga v svojem telesu: »Vse mi je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse mi je dovoljeno,« toda jaz se ne bom dal ničemur podvreči! Telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo. »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu« (1 Kor 6,12-20).
Tudi apostol Peter je bil zelo jasen, kako naj se posameznik odpove tusvetnemu užitkarstvu in da naj človek »ne živi več za človeška poželenja, ampak za Božjo voljo. Dovolj dolg je bil pretekli čas, da ste stregli hotenju poganov, ko ste živeli v razuzdanosti, v poželenjih, v pijančevanju, v veseljačenju, v popivanju in nepostavnem malikovanju. Prav zato se oni tudi čudijo, ker ne drvite več v isti vrtinec razvrata, in vas preklinjajo.« In za konec dodaja: »Bodite torej pametni in trezni za svoje molitve« (1 Pt 4,1-7).

PRIMER POGUBNE LEGALIZACIJE
Zgoraj omenjeni parcialni interesi, ki imajo za središče le užitek, se nikoli ne končajo dobro. Poglejmo primer ameriške zvezne države Kolorado. Ta je leta 2012 legalizirala rekreativno uporabo marihuane. V poročilu (Rocky Mountain HIDTA) je prikazano, da se je v tem času znatno povečalo število smrti v prometu, kriminal, obisk urgentnih klinik ter uporaba marihuane med mladimi. Če gremo bolj konkretno: število smrti v prometu, povezanih z uporabo marihuane, se je v prvem letu povečalo za 62 %, za 20 % se je povečala tudi uporaba te droge med mladimi, število hospitalizacij v povezavi s to drogo pa se je skoraj podvojilo.
Prav tako je v Denverju in tudi drugje naraslo število kriminalnih dejanj, povezanih z uporabo marihuane. Tom Gordon, direktor Rocky Mountain HIDTA, je prepričan, da se bodo negativne posledice legalizacije v naslednjih letih še povečale: »Vedno ko legalizirate substanco, jo bo uporabljalo več ljudi. Več ljudi kot jo uporablja, več negativnih učinkov bo ta imela na družbo, prav tako pa tudi na posameznike. Najboljši primer tega je alkohol, ravno zato ker ga veliko ljudi uporablja in zlorablja. Imamo skoraj toliko odvisnikov od alkohola, kot je tistih od ostalih prepovedanih drog skupaj. Enako lahko pričakujemo za marihuano,« meni Gordon.

MARIHUANA IN HAŠIŠ
Marihuana so posušeni nadzemni deli rastline indijske konoplje. Hašiš po posebnem postopku izdelujejo iz cvetov indijske konoplje. Koncentracija THC v hašišu je nekajkrat višja od koncentracije THC v marihuani.

KONOPLJINO OLJE IN HAŠIŠEVO OLJE
Konopljino olje se pridobiva iz semen industrijske konoplje, ki ima vsebnost THC pod 0,2 %. Olje se lahko uporablja v prehranske, kozmetične in druge namene. Zaradi nizke vsebnosti THC nima psihoaktivnih učinkov. Hašiševo olje pa nastane pri obdelavi cvetov indijske konoplje, iz katere izločijo zmes, v kateri je zelo visoka koncentracija THC in drugih sestavin konoplje. Zato je prepovedana uporaba le-tega.

KANABINOIDI
Kanabinoidi so snovi, ki se v večjih količinah nahajajo v kanabisu, lahko pa jih naredimo tudi umetno v laboratoriju. Kanabinoidi, ki so registrirani kot zdravilo, se uporabljajo v medicini pri lajšanju bolečin in blaženju drugih posledic različnih bolezni. Kanabinoidi (naravni ali umetni), ki niso registrirani kot zdravila, se večinoma nahajajo na listi prepovedanih drog, zato je njihova sinteza, prodaja in omogočanje uporabe kaznivo dejanje, posest manjše količine za enkratno lastno uporabo pa je v nekaterih državah, vključno s Slovenijo, prekršek.

SAJ SMO VAM REKLI
Za sklep tega članka si bom izposodil kar besede moralnega teologa z denverskega semenišča sv. Janeza Vianeja dr. Christiana Bruggerja. »Verjetno ne velja veliko, če rečem svoji predragi državi Kolorado, saj sem ti rekel, vendar so tu rezultati precej predvidljivi. Iniciativa o legalizaciji ni nikoli temeljila na racionalni oceni tega, ali bi bila legalizacija dobra za skupnosti. Vedno in povsod sta jo vodila denar in pokvarjena politika,« je mnenja Brugger, ki tudi opozarja, da bo statistika iz leta v leto kazala še slabše rezultate.
Bi pričakovali v Sloveniji kakšen drugačen razplet? Mislim, da ne. Če bi povzeli misel Alberta Einsteina, ki pravi, da če delamo vedno iste stvari in pričakujemo drugačne rezultate, je to norost. Torej, če bomo delali/sprejemali enake stvari kot kažejo primeri drugih držav, si ne delajmo iluzij, kako bo pa pri nas drugače in do negativnih posledic ne bo prišlo. Smo res tako nori, da pričakujemo drugačen rezultat? Vsekakor pa se moramo kot kristjani vprašati, kaj bi naredili, če bi referendum po naključju bil sprejet. Mislim, da nič in hkrati veliko: še naprej bi pričevali za Ljubezen, si nadeli Božja očala in ne bi posegali po konoplji. Kot je rekel sv. Frančišek Asiški: »Pričujte – če je potrebno, tudi z besedami.«

A da do tega ne pride, pa le oslinimo prst in vzemimo vse možne pole vseh mogočih referendumov in evropskih volitev in bodimo glas razuma, ožarjenega z lučjo vere.

J. Mevec in M. Erjavec, Tema meseca. Mladinska priloga, v: Ognjišče 6 (2024), 52-56.