Sveto pismo in Dylan

Bob Dylan

Dylan Bob11O Bobu Dylanu zadnja leta ni ravno veliko slišati. Največje zanimanje je minilo, ostaja pa vrsta dobrih pesmi. Da ne bo pomote: Dylan še vedno snema sijajne plošče, na njegovem drugem ljubljanskem koncertu leta 1999 smo se lahko prepričali, da so tudi njegovi živi nastopi še prepričljivi. Manj znano pa je, da se je Dylan pri pesnjenju velikokrat naslanjal na Sveto pismo.

Sveto pismo je obsežna zbirka knjig, njegovo sporočilo pa je preprosto in kaže na določeno osebo - Jezusa Kristusa. Prav dobra novica o Jezusu je trdno izhodišče, ki nam pomaga brati in razumeti Sveto pismo, in prav z njim prodremo tudi v njegove zahtevnejše dele. Bob Dylan se je rodil in odraščal v judovski družini. Imel je srečo, da je kot mladenič ob dobri glasbi, predvsem bluesu in folku, spoznal tudi Sveto pismo stare zaveze. Po Združenih državah Amerike so posejane številne religije in sekte, zanimivo pa je, da Sveto pismo tam igra pomembno vlogo. Njegov pomen v tamkajšnji družbi zaslutili že v prvi hotelski sobi. Na potovanju po ameriškem jugu sem prespal v vsaj petnajstih hotelih in ne spomnim se, da v kakšni sobi ne bi bilo izvoda Svetega pisma in povečini so bili pošteno obrabljeni, to pa pomeni, da jih ljudje prebirajo in da niso samo za okras.

Sveto pismo v glasbi

Dylan Bob12Bob Dylan seveda ni edini od svetovno znanih pojočih pesnikov, ki rad sega po Svetem pismu. Že stari pevci bluesa so prepevali evangeljsko obarvane skladbe, kar nekaj izmed njih, po večini slepih, pa se jih je dalo posvetiti, in odtlej so v glavnem peli samo nabožne skladbe. Slepi pocestni pevci, ki so se spremljali na kitare, ko so po ulicah tako širili božjo besedo, so bili oznanjevalci posebne vrste. Njihove izvedbe, danes dosegljive na številnih posnetkih iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja, so goreče in polne vere, zato domnevam, da je Dylan prav po vzoru te glasbe začel že na začetku kariere prepevati tudi gospele (duhovne pesmi). Slepi pevci niso brali Svetega pisma, evangeljske prilike so si zapomnili po pridiganju potujočih učiteljev ali duhovnikov po cerkvah ali jih povzemali drug od drugega, ko so se srečevali na najbolj obleganih ulicah, na katerih so igrali. Nemalokrat so si jih po svoje razlagali, toda njihovih sporočil, kolikor mi je uspelo razbrati s težko razumljivih posnetkov in zapisov, tudi iz zelo strogega zornega kota ne bi mogli označiti kot krivoverskih. Preračunljivi trgovci in menjalci denarja, ki jih je Jezus izgnal iz templja, so bili po Matejevem evangeliju tako hinavski, da so Jezusu očitali nespoštljivost do svetega prostora, ko je ozdravljal bolnike na tempeljskem dvorišču ali dovolil otrokom, da so mu tam prepevali. Izpovedi teh ponižancev bi mu bile gotovo všeč, za nameček pa tudi po glasbeni plati sodijo med mojstrska dela.

Svetopisemsko tematiko je zaslediti tudi v opusih pevcev, kot so Van Morrison, Al Green in Bono Vox iz slavne irske skupine U2. Glasba ustvarja razpoloženje, v katerem ljudje lažje občutijo in izražajo svoja čustva. Pomeni učinkovito podlago za pripovedovanje zgodb, svetopisemski zapisi pa niso izjema. Že na Dylanovem prvencu iz leta 1962 slišimo več ljudskih pesmi, katerih korenine sežejo do Svetega pisma. Protislovna, toda posrečena trditev: "Če delo nima zasnove v tradiciji, je gotovo plagiat," se v Dylanovi umetnosti lepo pokaže. Še več. Lahko jo uporabimo tudi kot merilo za vrednotenje glasbenikovih stvaritev, saj le-te ponujajo številne primerjave z že slišanim. Prav tiste Dylanove skladbe, ki izhajajo iz ljudskega izročila, namreč sodijo med najpomembnejše. Ob študiju Dylanove poezije hitro opazimo, da je ustvarjal pod vplivom različnih pesnikov. Sredi šestdesetih let ga je, če sodimo po pesmih, kot je Chimes Of Freedom (Zvonovi svobode), navduševal francoski simbolist iz 19. stoletja Arthur Rimbaud, dokaj zgodaj v njegovih pesmih srečamo tudi odmeve iz Svetega pisma, za prvo dosledno biblično obarvano ploščo v rocku sploh pa velja Dylanov album z naslovom John Wesley Harding iz leta 1968. Dylan v več skladbah namiguje na Staro in Novo zavezo Svetega pisma, med odlična svetopisemsko obarvana besedila pa sodi skladba All Along The Watchtower (Vzdolž opazovalnice), za katero je Dylan našel navdih v knjigi drugega Izaija (Iz 21,6-9 in Iz 21,11-12; Dylanovo besedilo za primerjavo lahko najdete na spletni strani: bobdylan.com/songs).

Grožnja Babilonu

Dylan Bob13Kajti tako mi je rekel Gospod:
"Pojdi, postavi stražarja,
naj oznani, kar bo videl:
če bo videl voz z dvema bojevnikoma,
jezdeca na oslu, jezdeca na kameli."
Opazoval je pazljivo,
zelo pazljivo.
Oglednik je vzkliknil:
"Na opazovalnici, Gospod,
vselej stojim podnevi,
na straži stojim
vse noči."
In glej, prišel je voznik,
mož na dvovpregi.
Spregovoril je in rekel:
"Padel je, padel je Babilon
in vse podobe njegovih bogov
so raztreščene po tleh."
(Iz 21,6-9)

Dylanova skladba All Along The Watchtower zveni kot uglasbena grožnja Babilonu. Dylana je izkoriščal, kdor ga je lahko. Od njegove nadarjenosti in dela so živeli ljudje, ki z ničimer niso pripomogli k njegovemu uspehu ali pa so ga celo zavirali. Dylan v pesmi pravi: "Trgovci pijejo moje vino, orači kopljejo mojo zemljo" in z metaforami napoveduje, da bo Babilon, ki so si ga zgradili krivičneži, padel. Takšnih pesmi je v rocku malo. Nekateri so pesnikove prispodobe interpretirali tudi po Novi zavezi oziroma po Matejevem in Janezovem evangeliju. Po njihovem naj bi se Dylan vživel v vlogo Jezusa, ki je nagnal prodajalce golobov in menjalce denarja iz templja. Hotel se je rešiti iz objema zaslužkarjev, ki so mu kradli na vsakem koraku.

Dylan piše po Danielovem vzoru

Dylan Bob14Dylanova najbolj neposredno svetopisemsko prispodobna pesem je mojstrovina iz leta 1981 z naslovom Every Grain Of Sand, objavljena na albumu Shot Of Love. Že samo približen prevod prve kitice daje vedeti, da gre za izrazito svetopisemsko navdahnjeno tematiko:

In the time of my confession, in the hour of my deepest need
When the pool of tears beneath my feet flood every newborn seed
There's a dyin' voice within me reaching out somewhere,
Toiling in the danger and in the morals of despair.

V času moje spovedi, v uri moje najgloblje potrebe
Ko jezero solz ob mojih nogah poplavi vsako novorojeno seme
Umirajoči glas v meni poskuša koga doseči,
Trpeč v nevarnosti in krepostih obupa.
(Bob Dylan: Every Grain Of Sand; Copyright © 1981 Special Rider Music, v Sloveniji DOTS)

Eden boljših poznavalcev Dylanove zakladnice Michael Gray v knjigi Song & Dance Man III: The Art of Bob Dylan razlaga besedilo skladbe Every Grain Of Sand na kar 25 straneh, med drugim pa Dylanovo besedilo primerja z molitvijo preroka Daniela:

Tebi, o Gospod, gre pravičnost, nam pa sramota obličja, kakor je ta dan, nam, Judovim možem, prebivalcem Jeruzalema in vsemu Izraelu, ki so blizu in daleč, po vseh deželah, ki si jih tja razkropil zaradi nezvestobe, katero so zakrivili zoper tebe. Da, GOSPOD, sramota nam, našim kraljem, našim knezom in našim očetom, ker smo grešili proti tebi. A pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli. Nismo poslušali glasu GOSPODA, svojega Boga, in nismo ravnali po njegovih postavah, ki nam jih je dajal po svojih služabnikih prerokih. (Dan 9,7-10)

Niti Daniel niti Dylan ne dvomita o obstoju Boga. Zdi se, da ju je bolj strah, ali se bo čas njune zadnje ure ujemal z usmiljenostjo Boga. Zanimivo je, da Daniel v 12. poglavju v Stari zavezi izrecno govori o vstajenju. Že druga vrstica prve kitice skladbe Every Grain Of Sand:

"Ko jezero solz ob mojih nogah poplavi vsako novorojeno seme"
je v duhu Danielovega pisanja:
Moje oči točijo solze v potokih,
ker se ne držijo tvoje postave. (Ps 119,136)

Raj v plamenih

Dylan Bob15Dylan je leta 1978 s ploščo Street Legal napovedal pol desetletja trajajoče obdobje, v katerem je pisal pod izrazitim vplivom Svetega pisma. V uvodni pesmi kričavo poje: "Raj gori!" Leto pozneje je izdal ploščo Slow Train Coming (Počasni vlak prihaja) in oznanil svoje vnovično rojstvo v krščanski veri. V intervjuju za LA Times je povedal, da je imel v hotelski sobi po koncertu v Tucsonu v Arizoni, ko je na oder od kdo ve kod priletel srebrn križec, videnje: "Vnovič sem se rodil. Jezus je položil roko name. Čutil sem njegov dotik in svoje treseče se telo. Gospodova slava me je podrla in me znova postavila na noge. Jezus se mi je prikazal kot Bog bogov in kot Kralj kraljev. Zjutraj sem se zbudil kot drug človek. Strah me je razmišljati o tem." Album s pomenljivim naslovom Saved (Odrešen) z letnico 1980 je po kakovosti močno zaostajal za prejšnjim, vendar prinaša več citatov iz Svetega pisma. V posnetku skladbe A Satisfied Mind, ki sicer ni Dylanovo delo, je čutiti, kot da bi se pevec vživel v vlogo vikarja pri maši črnskih ameriških baptistov, ki pri obredu pojejo gospele, pomenljiv pa je že ovitek s sliko, ki kaže, kako Očetova roka rešuje izbrane, in obljubo nove zaveze iz knjige preroka Jeremija:

Dylan Bob4Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko bom z Izraelovo hišo in Judovo hišo sklenil novo zavezo. (Jer 31,31)

V pravih molitvah na plošči Saved se Dylan nenehno zateka k Kristusu. Naslov skladbe In The Garden (Na vrtu) je povzel po Janezovem evangeliju:

Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. (Jn 19,41)

Njeno vsebino pa je napisal pod vtisom zapisov evangelistov Marka, Mateja in Luke.

Križanje in vstajenje sta bili pogosta tema v glasbi. Nepozabni pevec bluesa slepi Lemon Jefferson, ki ga je Dylan veliko poslušal, je skladbo He Arose From The Dead (Od mrtvih je vstal) posnel že leta 1927.

Kako se je na Dylanovo priznanje Mesije odzvala judovska skupnost, mi ni znano. Dylan, ki se je dal celo krstiti, je bil leta 1982 navzoč pri iniciaciji??? svojega sina Jesseja, slovesnosti, ko judovska skupnost trinajstletnika, ki je opravil verski študij, prizna za odraslega člana. Po mnenju poznavalcev Dylanovega opusa 43-ih velikih plošč gre na Dylanovo krščansko obdobje gledati kot zgolj na eno izmed številnih obdobij njegovega umetniškega ustvarjanja, v katerem je napisal nekaj čudovitih pesmi in imel vrsto koncertov, na katerih je bilo čutiti njegovo željo po odkrivanju nadzemeljskega. V tem obdobju je bil Jezus zanj še kako živ, sporočila Svetega pisma pa dokončna in o njih ni dvomil. O tem, da je Dylan kot Jud pravzaprav slabo poznal Sveto pismo nove zaveze, se lahko prepričate ob študiju pesmi iz zgodnjih šestdesetih let. Načrtno jih je začel spoznavati šele leta 1979, ko je 15 tednov obiskoval jutranjo šolo ameriških baptistov v kraju Reseda, večere pa preživel ob pisanju verzov z Jezusom kot glavno osebo.

Dylan poje papežu

Dylan je mojstrsko zlil v verze nekatera najpomembnejša sporočila Svetega pisma in pri tem ni samo hlinjeno opeval Jezusa, kot počnejo namišljeni gorečneži, ki pojejo gospele samo za dober zaslužek, ne pa iz verskega prepričanja. Pisal je o vojni med dobrim in zlim, o človeku, ki se je, nevednež, uprl Bogu. Vse to govori v prid njegovega razmišljujočega odnosa do Svetega pisma in njegovih sporočil. Preučevalci Dylanovega življenja in dela menijo, da je Infidels (Neverniki) iz leta 1983 s skladbo Jokerman (Šaljivec), ki je polna svetopisemskih prispodob z Jezusom, pevčeva zadnja plošča z izrazito krščansko tematiko. Fotografija na njenem notranjem ovitku kaže Dylana na hribu, kako gleda na Jeruzalem - temu bi pripisali pomen tako v krščanski kot judovski veri. Poraja se vprašanje, kako naj si razlagamo Dylanov nastop za papeža Janeza Pavla II. leta 1998 v Vatikanu: morebiti kot izraz medsebojnega bratskega spoštovanja med Judi in kristjani ali kot (še en) dokaz, da je Dylan resnično sprejel krščansko vero? Namen tega pisanja seveda ni razglabljati o Dylanovi veri. To je njegova osebna stvar. Res pa je, da je velikim ljudskim množicam kot laični razlagalec približal Sveto pismo in da je marsikdo pod vplivom njegovih verzov segel po njem.

Weber J., Glasba, v: Ognjišče (2002) 4, str. 62

VIRI IN LITERATURA:

Sveto pismo (novi standardni prevod; Svetopisemska družba Slovenije, 1998)

John Aizlewood: "Jesus Wept!" (Članek iz revije Q, Oktober 2000)

Michael Gray: "Song & Dance Man III: The Art of Bob Dylan" (2000)

Bert Cartwright: "The Bible in the Lyrics of Bob Dylan"

David in Pat Alexander

Zajemi vsak dan

V Božjem načrtu je vsak človek poklican k razvoju, zakaj vsako življenje je klic. Ob rojstvu je vsem dan v kali skupek zmožnosti in lastnosti, s katerimi moramo roditi sadove.

(sv. Pavel VI.)
Sobota, 4. Julij 2020
Na vrh