Mladostna 140-letnica

dr. Pavle Zablatnik

Duhovnik dr. Pavle Zablatnik je profesor klasičnih jezikov in slovenščine. Najprej je poučeval na nemški, pozneje pa na slovenski gimnaziji v Celovcu. Je pisatelj šolskih učbenikov in knjig o koroških ljudskih običajih. Proučevanje koroške ljudske duše, natančneje koroške duhovnosti, je bila tema njegove doktorske disertacije in pozneje je o tem tudi predaval na celovški univerzi. Lani je bil izvoljen za predsednika Celovške Mohorjeve družbe.

28. oktobra 1991 je bila v Celovcu proslava ob 140-letnici delovanja družbe sv. Mohorja. Udeležili so se je vidni predstavniki političnega, kulturnega in verskega življenja s Koroške in Slovenije. Predstavili so sklad, ki nosi ime po ustanovitelju in 'mecenu*, slikarju Valentinu Omanu, podelili priznanja zaslužnim članom in predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu izročili dar mohorjanov, raztresenih po vsem svetu, za Slovenijo (ček za 9,750.000 šilingov). Po proslavi smo predsednika najstarejše slovenske založbe prosili za ta pogovor.

- Kakšne so naloge predsednika Mohorjeve?

Najprej sem bil podpredsednik. Ko nam je lani umrl predsednik dr. Janko Hornböck, so na njegovo mesto izvolili mene. Predsednikova dolžnost je, da sklicuje in potem vodi seje odbora Mohorjeve. Ta odbor odgovarja za usodo družbe. Na sejah odbora se pripravlja vse, kar se dogaja z Mohorjevo. Tudi današnje slavje smo pripravili.

- Mohorjeva družba ni več samo založba. Kakšno mesto ima izdajanje knjig v vašem delovanju?

Založništvo ostaja še zmeraj naše prvotno poslanstvo. Tu se je delo naše Mohorjeve zelo razmahnilo. Imamo zelo pridnega in sposobnega direktorja (založbe) inž. Kattniga. In upravičeno sedaj Mohorjeva, kije bila ustanovljena kot vseslovenska založba, skuša spraviti slovenske knjige na tržišče v Slovenijo in povsod tja, kjer živijo Slovenci.

- Vam zaradi tega nihče ne očita konkurence?

Ne, že nekaj let se srečujemo z obema 'sestrama', celjsko in goriško Mohorjevo. Skušamo tudi skupaj načrtovati skupno izdajo te ali one knjige. V novih razmerah nočemo nikomur delati konkurence, ampak plodno sodelovati v sestrski slogi.

- Zakaj ste se odločili za tako veliko proslavo, kot je bila danes?

Gotovo bi bila 150-letnica primernejša za veliko praznovanje, 140-letnico pa praznujemo tudi ob velikih spremembah v republiki Sloveniji, ki pomenijo prelomnico tudi v delovanju naše Mohorjeve družbe. Ni nam več treba knjig čez mejo tihotapiti, ampak lahko gredo tja neovirano. Znak tega je bil tudi to, da je bil na tej slovesnosti predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.

- Ali poteka obletnica Mohorjeve prav te dni?

Prava obletnica je bila 27. julija, ko je bilo razglašeno društvo, leto kasneje, 1852 pa so izšle prve knjige. Najprej samo koledar ter knjiga večernic, zatem pa vsako leto več knjig.

- Ali lahko predstavite še druge dejavnosti Mohorjeve?

Mohorjeva je prevzela dejavnosti, o katerih ni prej niti sanjala npr., da ima privatno ljudsko (osnovno) šolo, ki ima pravico javnosti. To omogoča Slovencem v Celovcu in okolici, da pošiljajo otroke v dvojezično šolo. Na področju vzgoje je pravočasno ustanovila dijaške domove. Ti domovi so bili pravzaprav predpogoj za razmah slovenske gimnazije. Kajti njeni dijaki se iz vse Koroške ne bi mogli vsakodnevno voziti v slovensko gimnazijo, kije v Celovcu. Življenje v Mohorjevih domovih jim je omogočilo obiskovanje gimnazije. Imamo dva moderno urejena dijaška domova: Slomškov in Modestov dom.

- Kaj pa gospodarska dejavnost?

Mohorjeva ima posebno gospodarsko podjetje Korotan.

- Gre dobiček teh podjetij za založniško dejavnost?

Po statutu Mohorjeve morajo gospodarska podjetja delovati v skladu s cilji Mohorjeve družbe, to se pravi v podporo Mohorjevi družbi.

rubrika Sprašujemo za vas, Ognjišče 12_1991