Ljuba moja sveta Marija Goretti!

Ko je v naši hiši zavel pubertetniški prepih in ko sva z ženo videla, da se mila nama deca ne zateka več k nama, ampak iščejo odgovore na neizrečena vprašanja in podvprašanja vsepovsod, sva na seznam svetnikov, ki se v litanijah zvrstijo ob koncu večerne družinske molitve, dodala še dva: svetega Alojzija Gonzaga in tebe, ljuba sveta deklica.
Tebe, ki si vztrepetala že ob najmanjšem opolzkem namigovanju, bi do dna pretreslo že, ko bi gledala reklame, ki jih danes vrtijo med otroškimi risankami. Ah, kaj … že ko bi gledala otroške risanke, ne vem, če bi zdržala. Pa nikar ne misli, da te imam za preobčutljivo … le mi smo postali krepko neobčutljivi na področju čutnega.
Že mene, pa imam kot umetnik kar debelo kožo in visok prag tolerance, včasih pretrese, ko na ulici ujamem nivo in vsebino pubertetniških debat. Kako bi pa moglo biti drugače, ko pa otroci že od malih nog poslušajo popevčice z vulgarnimi besedili, in sredi belega dne lahko na televiziji gledaš prizore, ki smo jih še ne dolgo tega uvrščali med pornografijo, danes pa niso nič posebnega in če povzdigneš glas, te takoj označijo za puritanca in tercijalca, če ostanem pri milih izrazih.
Naše telo je lepo in čutnost je Božji dar … a bisere smo vrgli pred svinje, in te jih niso zgolj poteptale v blato, ampak so jih krepko osvinjale. Iz zasvinjanih biserov pa je nastal nakit, ki ga zdaj nosijo vsi po vrsti: od modernih meščanov do konzervativnih provincialcev.
Ljuba moja sveta Marija Goretti, ti si za ceno svojega življenja branila svojo čistost in nedolžnost, ko danes deklice tvoji let že hlepijo po izgubi nedolžnosti, za čistost pa še slišale niso … in mislijo, da je to poostreno karantensko umivanje rok.

Prosim te, ne daj, da bi si še mi – posebej starši – po pilatovsko umili roke in se obrnili stran. Izprosi nam milosti in moči, da bodo po gredicah, ki jih je prerasel plevel, spet zacvetele lilije, in da se bodo biseri, vdelani v nakit, še posebej na zaročnih in poročnih prstanih, spet zasvetili v čisti svetlobi.
Ljuba moja Marija Goretti! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

G. Čušin. (S svetnikom na TI), v: Ognjišče 7 (2022), 98.