SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Valvasorjeva čebelarska pot
Kaj neki imajo skupnega sloviti baron in čebelice? Uganko nam zastavlja Čebelarsko društvo Zagorje, ki je uredilo učno pot na Izlakah.
INFO TABLA
Izhodišče: Parkirišče ob Čebelarskem domu ČD Zagorje, ob cesti Zagorje ob Savi–Moravče, blizu tovarne Eti Izlake.
Čas obhoda: Približno 30 minut, vodeni ogled je vsaj še enkrat daljši.
Koristne informacije: Nezahtevna pot po pobočju travnatega hriba, asfaltirana, osvojljiva z vozičkom (za vzpon do cerkvice bo potreben ovinek po cesti).
Primerna za vse starostne skupine, najlepša v pomladnih in poletnih mesecih.
V prostorih ČD tudi picerija Čebelica (ob delavnikih odprta 9h–22h, v pet. in sob. do 23h, v tor. zaprta).
Kontakt: 040 164 945 ali 031 881 999 Zgibanke učne poti so na voljo v ČD Zagorje, uradne ure: v pon. 18h–19h.
Cena vodenja: 2 € za odrasle, 1 € za otroke.
Na avtocesti Ljubljana–Celje izberemo izvoz Moravče, potem zavijemo levo. Približno 50 m za tablo Izlake na levi od daleč zagledamo pisane panje in sliko čebelice Maje. (Lahko bi izbrali tudi izvoz Trojane.) Že s parkirišča je viden potek poti. V družbi dveh tamkajšnjih čebelarjev se vzpenjamo v hrib, na obisk k čebelam, s postanki ob poučnih tablah.
Kakšna je notranjost čebelnjaka? Čebelice od znotraj iz panjev ne morejo do nas, saj nas loči mrežica. Vsak panj je ločen na medišče (zgoraj) in plodišče (spodaj). Gledamo sivkaste brenčeče pikice, od katerih ima (glede na starost) vsaka točno določeno nalogo. Ogledamo si naprave za pridobivanje medu. Izvemo, da tudi čebele živijo v družinah, ki pa so precej drugačne od človeških. So veliko bolj številčne (na višku sezone tudi do 60.000 osebkov). Ena mamica (matica) lahko zaleže do 2000 jajčec na dan in živi od tri do pet let. Očkov (trotov), ki oplojujejo samico, je veliko. S svojim telesom pomagajo ogrevati zalego, jeseni pa jih čebele preženejo iz panja.
- Poslikane panjske končnice – kulturni zaklad in nema risanka: »Poglej, ati, čebelica ni bila pridna, zato jo bo vzel parkelj.« K sreči je na panju naslikan tudi Miklavž. Čebelica je namreč zelo pridna. Na dan preleti 3–5 km in v čašici na zadnjih nogah nalaga cvetni prah.
Pritegneta nas »hotel za divje čebelice« in »steber partnerstva« med čebelo in človekom. Zakaj si čebele zaslužijo svoj svetovni dan (20. maj) in zakaj so ogrožene? Ob srkanju cvetnega nektarja prenašajo cvetni prah in tako oprašujejo kar 84 % rastlin, tako da so od njih odvisne ¾ pridelave evropske hrane. Same v drevesnih duplinah zaradi varoj, čebeljih zajedavcev, ne bi več preživele. Cvetlični travniki za njihovo pašo zaradi invazivnega strojnega obdelovanja izginjajo. Kaj lahko storimo? Društvo otroke spoprijatelji s pridnimi opraševalkami preko čebelarskih krožkov v šolah in medenih zajtrkov v vrtcih. Pa naš delež odgovornosti? Zasadimo na vrtu kakšno medovito rastlino! Katere so to? Prebiramo oznake rastlin ob poti.
- Apiterapija – zdravljenje s pomočjo mikroklime v čebelnjaku: ČD Zagorje poleg zdravilnih čebeljih proizvodov nudi tudi vdihavanje čebeljih hlapov. Po lestvi se lahko vzpnemo do postelje, ki je povezana s panji, v vratca panjev pa bodo letos naredili še odprtine, preko katerih bo mogoče sede vdihavati zrak iz notranjosti.
VALVASOR: PRVA IN POSLEDNJA POSTELJA
S poti se po bližnjici vzpnemo do ceste na desni in po njej do dvorišča Valvasorjevega otroštva. Najprej bi pomislili na grad Bogenšperk, a veliki polihistor je prve male korake naredil tu. Grad Medija izvira iz 12. stoletja, žal je bil l. 1944 miniran. Vratca in okenca ohranjene stene so privlačna igralnica. A ob lovljenju in skrivalnicah bodimo previdni, saj je takoj zadaj dokaj strmo pobočje! Na dvorišču z ohranjeno fontano kulturno društvo vsako leto uprizori prihod barona. V obnovljeni cerkvici Rožnovenske Marije tik ob gradu je ob prazniku sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev, sv. maša. Cerkev je tekom leta zaprta, v njej je domnevna Valvasorjeva grobnica, pred vhodom pa vidimo spominski nagrobnik. Baron je o Kranjski med drugim zapisal, da je »tu v deželi videti posebne hišice za čebele«, ki jih v znameniti Slavi opisuje pod naslovom Vsakovrstna golazen in gomazen.
PRIDNI KOT ČEBELICE: ČD ZAGORJE
ČD Zagorje je eno največjih in najaktivnejših v Sloveniji. Med člani ima dobitnika najvišjega priznanja za najboljšo medeno penino na svetu. Pohvali se lahko s knjižno zbirko receptov Slastne medene dobrote, letos pa praznuje častitljivo 100. obletnico delovanja. V domu nas presenetijo medene sladice in pobarvanke. A kako pobarvati čebelico? Avtohtona slovenska čebela (kranjska sivka) sploh ni črno-rumena kot čebelica Maja (italijanska rumenka). Sivka ima na prsih rjavkasto-sive dlačice, obročki na zadku pa so temni. Zaradi mirnosti, donosnosti in prilagodljivosti ima svetovno slavo, ogroža pa jo parjenje z drugimi vrstami. Zaključimo v čebelarskem duhu – v piceriji Čebelica.
NOVAK, Marta. (Družina na ... učni poti). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 5, str. 20-21.
