Rastlinski hormoni: ali so tudi rastline zaljubljene?

Ko smo zaljubljeni, pogosto slišimo, da so naši hormoni podivjali. Ali ste se kdaj vprašali, kako pa je pri rastlinah? Tudi one imajo namreč hormone, rastlinske, seveda. In tudi zanje se zdi, da jih določene stvari neustavljivo privlačijo … Ali so torej tudi rastline lahko zaljubljene? Pozor: to ne bodo ljubezenski nasveti, ampak strogo biološke resnice o rastlinskih hormonih ...

KAJ PRIVLAČI RASTLINE?
Ko smo zaljubljeni, imamo občutek, da nas nekaj nezadržno vleče k ljubljeni osebi. Podobno se dogaja tudi pri rastlinah. Če boste opazovali lončnico na svoji okenski polici, boste hitro ugotovili, kaj mislim. Rastline se namreč vedno nagibajo proti sončni svetlobi. Pa naj bodo to sončnice na vrtu ali sobne rastline. Če boste lončnico na okenski polici obrnili na drugo stran, se bo kmalu spet začela nagibati v smeri svetlobe. Ta pojav se imenuje fototropizem. Glavni krivec take rastlinske »zaljubljenosti« je hormon avksin. Ta rastlinski hormon nastaja v rastočih delih rastline, na primer v vršičku poganjka, in pomembno vpliva na rast rastline. Tako pomemben je, da rastline brez njega propadejo.

ZA »ZALJUBLJENOST« RASTLIN V SVETLOBO POSKRBI AVKSIN
Kaj se torej dogaja z našo lončnico na okenski polici? Če rastlina ni enakomerno osvetljena, se avksin premakne na osenčeni del poganjka. Hormon avksin spodbudi podaljševanje celic, zato celice na osenčeni strani, ki imajo več avksina, rastejo hitreje. Posledično se poganjek začne kriviti proti sončni svetlobi. Ta pojav je proučeval že Charles Darwin s svojim sinom, čeprav nista vedela, kaj bi lahko bil razlog za krivljenje poganjka proti svetlobi. Hormon avksin so namreč odkrili skoraj pol stoletja kasneje, leta 1928.

VIŠJE IN ŠE VIŠJE ALI KAKO JE VIDETI RECEPT ZA RAST
Ali ste si kdaj želeli, da bi bili višji? Pri rastlinah na rast vpliva še ena skupina hormonov: giberelini. Ti hormoni vplivajo predvsem na podaljševanje členkov, tj. neolistanih delov stebla, in tako omogočijo rastlinam rast v višino. Rastline, ki imajo veliko giberelinov, bodo zato zelo visoke, njihovi listi pa se bodo med seboj manj senčili. Po drugi strani pa lahko prevelika količina giberelinov povzroči, da rastline ne morejo več nositi lastne teže, in se zato posedejo. Če imajo rastline giberelinov premalo, ostanejo pritlikave. Giberelini tudi spodbujajo kalitev semen in cvetenje ter vplivajo na velikost plodov. To znanje je zato precej pomembno v agronomiji.

VEČNO MLADI …
Mladi, na višku svojih moči, ne razmišljajo o staranju. Tudi rastline ne. Za to poskrbi tretja skupina hormonov, ki se imenujejo citokinini. Ti rastlinski hormoni spodbujajo celične delitve in s tem poskrbijo, da je v rastlini vedno dovolj novih celic. Na tak način upočasnjujejo staranje. Če bi prevedli v človeški jezik, bi lahko rekli, da citokinini delujejo pri rastlinah kot nekakšen vrelec mladosti.

TUDI RASTLINE SO LAHKO V STRESU
V začetku zaljubljenosti je poleg evforije prisoten tudi stres, saj se bojimo, da bi svojo simpatijo izgubili. Tudi pri rastlinah je prisoten stres, še posebej, če je kakšnega okoljskega dejavnika premalo ali preveč. Takrat se začne sproščati hormon etilen, ki povzroči, da rastlina s svojo rastjo in metabolizmom učinke stresa umili.
Etilen spodbuja tudi zorenje plodov. Ker je prisoten v plinasti obliki, se širi po zraku, zato lahko že eno gnilo jabolko v košari povzroči hitrejše gnitje vseh preostalih. Podobno kot lahko slaba volja enega nesrečnega zaljubljenca pokvari razpoloženje cele skupine ...

ZADNJI LJUBEZENSKI NASVET
Abscizinska kislina je zadnja izmed najpomembnejših rastlinskih hormonov. Njena naloga je, da spodbuja mirovanje semen in zavira kalitev. Tako semena ne začnejo kaliti že na materinski rastlini ali sredi zime, ampak jim ta časovni zamik omogoči, da se lahko razširijo na druga področja in počakajo na ugodnejše vremenske pogoje. Zadnji ljubezenski nasvet iz rastlinskega sveta se torej glasi: ne prehitevaj. Za najboljše stvari v življenju je potreben čas.

TUDI RASTLINE SO LAHKO V STRESU
V začetku zaljubljenosti je poleg evforije prisoten tudi stres, saj se bojimo, da bi svojo simpatijo izgubili. Tudi pri rastlinah je prisoten stres, še posebej, če je kakšnega okoljskega dejavnika premalo ali preveč. Takrat se začne sproščati hormon etilen, ki povzroči, da rastlina s svojo rastjo in metabolizmom učinke stresa umili.
Etilen spodbuja tudi zorenje plodov. Ker je prisoten v plinasti obliki, se širi po zraku, zato lahko že eno gnilo jabolko v košari povzroči hitrejše gnitje vseh preostalih. Podobno kot lahko slaba volja enega nesrečnega zaljubljenca pokvari razpoloženje cele skupine ...

ZADNJI LJUBEZENSKI NASVET
Abscizinska kislina je zadnja izmed najpomembnejših rastlinskih hormonov. Njena naloga je, da spodbuja mirovanje semen in zavira kalitev. Tako semena ne začnejo kaliti že na materinski rastlini ali sredi zime, ampak jim ta časovni zamik omogoči, da se lahko razširijo na druga področja in počakajo na ugodnejše vremenske pogoje. Zadnji ljubezenski nasvet iz rastlinskega sveta se torej glasi: ne prehitevaj. Za najboljše stvari v življenju je potreben čas.

RASTLINSKO LJUBOSUMJE
V rastlinskem svetu hormon avksin poskrbi za zanimiv fenomen, ki bi ga nekoliko v šali lahko poimenovali kar rastlinsko ljubosumje, botanično pa se imenuje apikalna dominanca. Glavni poganjek namreč goji podobno »naklonjenost« do stranskih poganjkov kot fant do svojih tekmecev. Če boste opazovali rastline v svoji okolici, boste hitro opazili, da so pri dobro razvitem glavnem poganjku stranski poganjki večinoma precej kratki. Glavni poganjek namreč proizvaja hormon avksin, ki zavre njihovo rast. Avksin deluje tako, da zmanjša nastajanje hormonov, ki spodbujajo rast stranskih poganjkov, citokininov, in hkrati spodbuja nastajanje snovi, ki njihovo rast zavirajo. Če torej glavni poganjek odrežemo, se tok avksina prekine in rasti začnejo stranski poganjki. Na tak način se tudi popolnoma spremeni videz rastlin, na primer žive meje.

ŠOLN, Katarina (Znanstvene skrivnosti). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 5, str. 74-75.