Odpriva tudi midva sveto pismo

»Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano: ‚Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, naj oznanim jetnikom prostost in slepim, da spregledajo, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto Gospodove milosti.‘ Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: ‚Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.‘« (Lk 4,17-21) (3. nedelja med letom)

Pred nama sedi Jezus, z zvitkom v roki, in slovesno, s posebno avtoriteto bere iz knjige velikega preroka Izaija. Poslušava ga, kot sva do sedaj že mnogokrat poslušala domačega župnika brati evangelij: skozi eno uho noter, skozi drugo ven. A vendarle je tokrat v zraku nekaj drugačnega. Jezusove besede nama sežejo globoko do srca in pretresejo najino bit. Ta duhovnik pred nama namreč pravi, da se je vse to, kar oznanja, izpolnilo danes! Ker je On sam ta svoboda, On sam je Luč najinim očem in On sam je Gospodova milost. Pravzaprav nama ni treba narediti nič posebnega, samo sprejeti to, kar pravi, kot Resnično. Če počakava čisto malo, Ga bo domači župnik dvignil pod podobo kruha in na lastne oči se bova lahko prepričala, da je res.
Najin missio: Ni naključje, da je Jezus v shodnici bral iz knjige preroka Izaija. Zavestno je izbral ta odlomek. Naj bo njegov izbor ta teden za naju povabilo, da tudi midva odpreva ta »zvitek« iz Stare zaveze. Preberiva vsak večer nekaj vrstic in mogoče bova našla, kar že nekaj časa iščeva …

GLAVAČ, Ana. (Z Besedo sva močnejša). Ognjišče (2022) 1, str. 13.