Tukaj sva, pošlji naju

»V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda … Nato sem slišal glas Gospoda: ‚Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?‘ Rekel sem: ‚Tukaj sem, pošlji mene!‘« (Iz 6,1.8) »Tisti čas je množica pritiskala za Jezusom, da bi poslušala Božjo besedo … Jezus je pa Simonu rekel: ‚Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.‘« (Lk 5,1.10) (5. nedelja med letom)

Najine misli se to nedeljo usmerjajo v preteklost. Na prav določen dan v najinem življenju. Dan, ko sva bila poklicana. Podobno kot prerok Izaija v prvem berilu in apostoli v evangeliju sva tudi midva tistega dne slišala Gospodov klic. Zelo pomenljivo in pomembno dejstvo: duhovna pot se nikoli ne začne kot lastni vzgib, ampak vedno kot odgovor na klic! Na začetku je vedno Beseda. Izaija zelo natančno in slikovito opisuje dogajanje tega dne – srečanje s prikaznijo Gospodovega klica. Tudi evangelist Luka ne skopari z besedami, ki naju preselijo na obalo Genezareškega jezera. Za trenutek postaneva del množice, ki posluša Besedo. Bolj kot veličina čudeža skrivnostnega ulova naju danes presune mogočnost Gospodovega klica. Klica k nečemu novemu, neznanemu, odločilnemu.
Skupaj z Izaijem in apostoli, dragi mož, ponovno – kot takrat, pred toliko leti, na dan D – odgovarjava: »Tukaj sva, pošlji naju!«

Najino poslanstvo: Velikokrat in na mnoge načine sva že slišala, da je najin zakon najino prvo poslanstvo. Da je odgovor na klic Besede. A danes, na povabilo nedeljske Božje besede, bova to ponovno ozavestila. Kam naju pošilja Gospod? Vzemiva v roke poročni album in ob fotografijah, ki so nama tako ljube, v mislih prehodiva najino pot do danes. Kaj se ti zdi, od kje in do kam sva že prehodila pot poklica? Koliko ovinkov in stranpoti sva že ubrala? In kako sva bila usmerjena nazaj na pravo pot?

GLAVAČ, Ana. (Z Besedo sva močnejša). Ognjišče (2022) 2, str. 12.