SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Spomini
Spomini so vezivo časa. Osebe, dogodki in občutja iz preteklosti se v njih ohranjajo in premeščajo v sedanji trenutek. Določajo našo istovetnost, bogatijo naše življenje, odpirajo ali zapirajo vrata v prihodnost. Poživljajo, osrečujejo, obujajo topla in prijetna čustva, a tudi odkrivajo stare rane in povzročajo bolečino. Starejši kot smo, več spominov imamo – dokler smo še sposobni spominjanja. Ljudje pa se razlikujemo po tem, koliko časa namenjamo svojim spominom, kako ravnamo z njimi in kakšen vpliv imajo na naše življenje.
SPOMINI – ŽIVLJENJSKA BILANCA
Nekateri menijo, da ni dobro preveč časa posvečati preteklosti in se pretirano potapljati v svoje spomine. Brazilski pisatelj Paulo Coelho je spomine primerjal s soljo.
Dejal je, da prava mera spominov daje življenju okus, prevelika pa škoduje. Nekdaj je veljalo prepričanje, da je predajanje spominom v starosti znamenje umskega pešanja. Danes pa strokovnjaki menijo, da ob globljem stiku s spomini starejši človek bogatejše doživlja sedanji trenutek, se notranje umirja in si odpira vrata za duhovno poglobitev v dneh, ki so še pred njim.
V starosti je kdaj priporočljivo napraviti natančnejši pregled nad svojim dosedanjim življenjem, nekakšno življenjsko bilanco. To napravimo tako, da se v primernem trenutku poglobimo vase in prikličemo spomine iz posameznih življenjskih obdobij, z različnih področij svojega življenja. Premislimo in ovrednotimo svoje dosežene cilje in stranpoti, odnose s pomembnimi osebami, tiste, ki so nas osrečevali, kakor tudi tiste, ki so nas prizadeli. Ustavimo se ob srečnih dogodkih pa tudi ob razočaranjih, prikrajšanostih in izgubah …
Namen takšnega osebnega »zgodovinskega pregleda« je, da bi svojo preteklost podoživeli in ovrednotili kar najbolj stvarno, pravično ter sočutno do samega sebe in do ljudi, ki smo jih srečevali na svoji življenjski poti. Ob življenjski bilanci naj bi bili pozorni na vse tisto, za kar smo lahko hvaležni Stvarniku in ljudem. Prav tako naj bi se posvetili vsemu tistemu, kar lahko v svoji življenjski zgodbi ali svojem odnosu do nje popravimo – z osvobajanjem od neprijetnih spominov, s sprejemanjem tega, kar ni več mogoče spremeniti, z odpuščanjem sebi in drugim ter z obžalovanjem in popravo krivic, ki smo jih morda zagrešili.
- V starosti je kdaj priporočljivo napraviti natančnejši pregled nad svojim dosedanjim življenjem, nekakšno življenjsko bilanco.
Spomini nam pomagajo, da bolje razumemo svoje življenje, v njem najdemo smisel, ga sprejemamo ter vanj povabimo tisto, česar še nismo živeli. Podobno je menil sloviti eksistencialistični filozof Soren Kierkegaard, ko je dejal: »Življenje lahko razumemo samo za nazaj, živeti pa ga moramo naprej.«
SPOMINI – NAŠA ŽIVLJENJSKA ZGODBA ZA PRIHODNOST
Starejši ljudje večinoma radi obujajo spomine in pripovedujejo zgodbe iz svojega življenja, če le imajo koga, da jim prisluhne. Skladiščenje izkušenj, znanj, doživetij, življenjskih resnic in posredovanje teh mlajšim rodovom je celo ena najpomembnejših nalog v starosti. Zgodbe poučujejo, vzgajajo, posredujejo vrednote, prispevajo k izgradnji kolektivnega in zgodovinskega spomina. Nekoč so starejši ljudje še raje pripovedovali zgodbe in imeli so več mladih, naklonjenih poslušalcev. Dandanes pa so se razmere spremenile. Sodobni stari starši skrbijo za »digitalen spomin«. Oblikujejo bogate digitalne albume fotografij in video posnetkov iz svojega življenja in druženja z vnuki. Svoje vtise s potovanj in druga doživetja posredujejo v zapisih na družabnih omrežjih. Nekateri intelektualno bolj ambiciozni morda napišejo avtobiografski roman ali »spomine«. Vse to storijo z namenom, da bi sebe, svojo osebnost in svoje življenjske sopotnike ohranili za prihodnost, v spominu svojih potomcev. A morda v preveč popredmetenem digitalnem spominu, brez bogatega čustvenega podoživljanja?
OBUJANJE SPOMINOV – ZA BOLJ KAKOVOSTNO STAROST IN OHRANJANJE SPOMINA
Življenjske izkušnje in znanstvene ugotovitve govorijo o tem, da obujanje spominov in pripovedovanje o njih blagodejno vpliva na duševnost starejših ljudi. Ta spoznanja v zadnjih letih ponekod v svetu, pa tudi že pri nas, uporabljajo pri delu s starejšimi v domovih oziroma centrih za njihovo oskrbo. Organizirajo skupinska srečanja, na katerih si udeleženci pripovedujejo svoje življenjske zgodbe. Strokovnjaki ugotavljajo, da sistematično in pogosto obujanje spominov pri starejših ugodno deluje na njihovo duševno počutje, življenjsko zadovoljstvo, doživljanje sebe in na odnose z drugimi ljudmi. Seveda najbolj poživljajo lepi in nostalgično obarvani spomini. Terapija z obujanjem spominov zelo verjetno tudi pomaga ohranjati miselno prožnost in učinkovitost spominskih sposobnosti starejših oseb.
TRPKI SPOMINI – TEMNE LISE PRETEKLOSTI
»Ah, ti spomini …!« je z globokim vzdihom zaključila svojo pripoved mila gospa v častitljivih letih. Pogled ji je zdrsnil nekam v daljavo. V njenih očeh sem opazil otožen lesk. Vedel sem, da ji ni bilo lahko razkrivati temnih lis svoje preteklosti.
Toda želela je prav to; želela je pogovor o spominih, ki so se tudi v visoki starosti nadležno vračali in povzročali nemir v njeni duši. Čez dan jih je uspela odganjati z različnimi aktivnostmi in kramljanjem z ljudmi v svoji okolici. Zvečer in ponoči pa so prihajali kot vsiljivi gostje in napolnjevali vse kotičke njenega doživljanja.
Pripovedovala je o bolečih dogodkih v njeni družini, ki so jo hudo zaznamovali v letih njenega odraščanja.
- Obujanje spominov in pripovedovanje o njih blagodejno vpliva na duševnost starejših ljudi.
»Nekateri spomini pa, žal, precej pečejo in težijo mojo vest …« je počasi in z grenkobo razkrival svoja občutja upokojeni ginekolog, ki se je soočal s postopnim pešanjem svojih telesnih in duševnih moči, in je pri sebi delal življenjski obračun. Zaupal mi je, da je sicer zadovoljen s svojim življenjem in ponosen na svoje opravljeno poklicno poslanstvo. Obremenjuje pa ga to, da je moral v svoji dolgi poklicni karieri umetno prekinjati nosečnost ženskam, ki niso hotele sprejeti otroka.
Vsakdo nosi v sebi kakšne neprijetne spomine, ki pa nekako »spijo« v nas ter odstopajo mesto lepim spominom. Na dan lahko pridejo, kadar nekdo trpi za bolestno starostno otožnostjo, ko se spominja vsega slabega v svojem življenju in pretirano poudarja neprijetne izkušnje.
- V starosti je kdaj priporočljivo napraviti natančnejši pregled nad svojim dosedanjim življenjem, nekakšno življenjsko bilanco.
Pomagal ji bo usmerjati pozornost na prijetne spomine ter na vrednote, cilje in možnosti, ki so ji še dane. Veliko od tega lahko naredi tudi vsakdo sam, zlasti ob čustveni opori bližnjih oseb. Kot vemo, pa je pri lajšanju notranje stiske in razbremenjevanju vesti pogosto nenadomestljiva duhovna pomoč. SPOMINI – DUHOVNA VEZ S POKOJNIMI
Bolj ko se staramo, več bližnjih in poznanih oseb je med tistimi, ki so se že preselili v večnost. »Moji prijatelji in dobri znanci, moji vrstniki, sopotniki moje mladosti, mojega časa, vsi so že odšli. To me navdaja s posebno otožnostjo, čeprav nisem osamljena in imam veliko bližnjih, meni dragih,« večkrat pove prijetna in bistra gospa v devetdesetih letih.
Z bližnjimi, ki jih ni več med nami, nas povezujejo spomini. Nekdo je zapisal, da nobenega človeka, ki nam je v življenju nekaj pomenil in smo do njega nekaj čutili, ne pozabimo. Vsi pa vemo, kako živ in močan je lahko duhovni stik s tistimi pokojnimi, ki smo jih imeli v življenju najraje. A vemo tudi to, da neprijetna čustva prav tako lahko segajo »preko groba« in da jih moramo in moremo razreševati, jih opuščati in odpuščati še potem, ko človek, ob katerem smo jih doživljali, ne živi več.
Duhovno vez s pokojnimi v polnosti doživljamo v molitvi. Vedno imam v spominu besede dobrega domačega župnika, ki jih je meni in sestri izrekel ob prezgodnji izgubi očeta: »Odslej bosta z očetom povezana v molitvi. Molitev je kot telefon, preko katerega se bosta pogovarjala z očetom.«
Za praznik vseh svetih posvečamo svojim rajnim poseben molitveni namen, imenovan »spomini«.
D. Tacol, Odnos do staranja in starosti, v: Ognjišče 11 (2023), 27-29.
