SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Človek je bitje odločanja
Ena izmed večjih zanimivosti v življenju vsakega posameznika so njegove osebne odločitve in kako te odločitve usodno vplivajo na vse življenje. Neko povsem naključno srečanje lahko življenje zapelje v popolnoma drugo smer, kot bi se odvilo sicer. Vse naše današnje odločitve, tudi še tako majhne in neznatne, tlakujejo ter določajo pot jutrišnjega življenja, življenja naslednji mesec, naslednje leto, desetletje, celotnega življenja. Zaradi tega je tako zelo pomembno, kako se odločamo, na podlagi česa se odločamo, na podlagi katerih vrednot se odločamo in proti čemu se odločamo ter najpomembnejše: za kaj se odločamo. Naše življenje je pravzaprav sestavljeno iz dolge verige, katere členi so posameznikove osebne odločitve.
Freud je s svojo psihoanalizo na področju humanistike in družboslovja naredil ogromno škode, ki traja že dolga desetletja – v največji meri z zmotno antropologijo, ki so jo hlastno pograbili in razglasili za drugo biblijo. Freudovo oznanilo, da je človek bitje užitka, da mu v življenju gre zgolj za zadovoljitev potreb, želja in gonov ter da je vse njegovo delovanje in vedenje podrejeno užitku, se je izkazalo za zablodo, v katero so se ujele cele generacije te družbene paradigme.
Viktor Frankl, ki pred vojnimi grozotami ni zapustil svoje družine in pobegnil v Ameriko, pravi, da »konec koncev človeškega vedenja ne narekujejo pogoji, s katerimi se človek srečuje, temveč odločitve, ki jih sprejema«. Frankl ni spadal med tiste posameznike, ki svojo teorijo razvijajo v dobro ogrevanih prostorih in za to prejemajo dobro plačilo, v naslednjem koraku pa ob različnih “podporah” razvito teorijo vehementno inkorporirajo v stroko in družbo. Točnost in nezmotljivost takih teorij je “brezpogojna” ter “nepogrešljiva” in je z njimi pogosto prežeta tudi vzgoja, izobraževanje, psihologija, humanistika, družboslovje in vsa področja, kjer se dela in razmišlja o človeku ter družbi. Ne, Frankl ne spada v ta korpus posvečenih.»Človek je bitje, ki vedno znova odloča, kaj je. Bitje, ki v sebi skriva takó zmožnost, da se spusti na raven živali, kot tudi zmožnost, da se povzdigne v svetniško življenje. Človek je tisto bitje, ki je sicer izumilo plinsko celico, a je hkrati tudi tisto bitje, ki je s pokončno držo in z očenašem ali z judovsko molitvijo za umirajoče na ustnicah vkorakalo prav v to plinsko celico.« (Frankl)
Sodobni človek ima težave z odločitvami, se nerad odloča. Zavestna odločitev pomeni tudi zavestno sprejemanje odgovornosti. Tega pa ljudje ne maramo, raje smo žrtve okoliščin, vlade, politike, družbe, pogojev, staršev … in tudi Boga, če je treba. Lažje je živeti v vlogi žrtve kot pa sprejeti odgovornost za svoje življenje. A prav po odgovornem porabljanju lastne svobode se v največji meri ločimo od živali. Človek je toliko bolj človek, kolikor bolj mu v življenju ne gre samo za užitek in “imeti se fajn”, ampak bolj za tisto, kar je prav, kar je smiselno. Kolikor bolj se človek izvije iz “ukvarjanja s seboj” in se preda neki nalogi, delu ali osebi, toliko bolj stopa v področje smiselnega in zadovoljnega življenja. Konec koncev človek ni bitje užitka, ampak je bitje smisla, bitje, ki najbolj hrepeni po tem, da bi njegovo življenje imelo smisel in pomen – da si bo, ko se bo nekoč ozrl nazaj na prehojeno pot, lahko rekel, da ni živel zaman. Za smisel pa se je treba odločiti in vedno znova odločati, in sicer po merilu vrednot, in ne po merilu samovolje in osebne koristi – za to pa je potrebno veliko poguma in ljubezni.
S. Kristovič. (kolumna). v: Ognjišče 11 (2022), 13.
