sv. Štefan diakon
26. december
† ok. 33, prvi mučenec
Že od konca četrtega stoletja se takoj za božičnim praznikom obhaja praznik prvega mučenca sv. Štefana. O njegovem mučeništvu poroča v svoji knjigi Apostolska dela, zgodovini mlade Kristusove Cerkve, evangelist Luka. Ni mu toliko do tega, da bi Štefana prikazal kot prvega mučenca, njegova smrt mu pomeni predvsem izreden dogodek, ki je pripomogel k širjenju mlade Cerkve po vsej Judeji in Samariji in oznanjevanju evangelija med pogani. Pri tem je glavno vlogo odigral apostol Pavel, ki je bil kot zagrizen farizejski učenec navzoč pri Štefanovi usmrtitvi in je to ‘linčanje’ odobraval.
Štefan je bil, kot beremo v Apostolskih delih, eden izmed sedmih mož, ki so bili pri jeruzalemskih vernikih ‘na dobrem glasu’. Apostoli so jim zaupali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti – grško govorečimi Judi. Luka pred drugimi sedmimi možmi, izbranimi za to službo, označuje Štefana kot “moža, polnega vere in Svetega Duha”. Božja milost je po njem delala velika dela, kar je pri mnogih vzbudilo zavist in sovraštvo.
- ZAVETNIK: Sv. Štefan velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine; pa tudi kamnosekov, zidarjev, tesarjev, sodarjev, kletarjev, krojačev, tkalcev ...; je priprošnjik proti glavobolu, zastajanju kamnov, zbadanju in obsedenosti ter za srečno zadnjo uro.
Značaj in pogum svetega Štefana so občudovali tudi njegovi nasprotniki sami. Helenistični Judje so ga pokopali in njegovo smrt iskreno objokovali. Ko je Savel ob srečanju s Kristusom pred Damaskom postal Pavel, si je Štefana vzel za zgled pri svojem misijonskem delovanju.
- VREMENSKA PREGOVORA: Dež na Štefanje obeta le malo žita prihodnjega leta. - Če na Štefanje burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi.
Na Štefanovo, ki je bil za naše ljudi ‘drugi božični dan’, ko so se obiskovali in si voščili (božič je bil tako velik praznik, da ga je bilo treba obhajati doma!), so nekdaj v cerkvah blagoslavljali vodo in sol, danes po številnih krajih tudi konje. Svetega Štefana najpogosteje upodabljajo s prizorom kamnanja, pa tudi kot diakona s kamni na knjigi, ki jo ima v rokah.
Štefan je bil eden izmed sedmih mož, ki so bili “na dobrem glasu, polni Duha in modrosti” (Apd 6,3) in po izboru med sedmimi možmi ga Luka označuje kot “moža polnega vere in Svetega Duha”.
Na Štefanu se je izpolnila Jezusova napoved: »Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči« (Lk 12,11).
Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici, in rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj. Pahnili so ga iz mesta in ga kamnali. In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel. (Apd 7,55-58)
Prazniku sv. Štefana pravimo tudi Štefanovo, Štefanje... in je kot ljudski praznik povezan s številnimi šegami in navadami.
ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 2. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja - ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 358-59.